... pozdravljen bralec ... TiT ... Hudobreški mul'c tule ...
... naj te samo opomnim, da sem prejšnji zapis zaključil na točki, ko je moj telešček rekel: "... ne zmorem več ... Lenka ... se je potrebno umiriti ... dejstvo Ottine izgube sprejeti ... in z mano, TiTom naprej živeti ..." ...
... in potem sva se zdravila, celila, vzpenjala in padala, napredovala in nazadovala ... na vlakcu smrti živela ... pa se na tem potovanju prav nič lepo nisva imela ...
... pomembno pa je da sva preživela ... in postala vsak zase in oba skupaj nekakšna junaka ...
... moja Lenka je takšna, da se ob težkih dogodkih ustavi ... in sproži notranji mentalni posvet: "... česa me situacija uči ... kaj sem spregledala .... kje se skriva lekcija življenja ..." ... če tega razmisleka ni, se sprememba ne zgodi ... se lekcija preprosto ne nauči ... in se na neki točki obstoja enaka učna urica ponovi ...
... in česa se je iz te najine prve kalvarije naučila ... v skromnem zapisu to učenje takole zveni ...
... ja ... da je psa potrebno sprejeti ... pa ne samo v besedah ... tam notri ga je potrebno k sebi vzeti ... v srcu ... ga objeti takšnega kot je ... saj si je tudi ta pes izbral sebe v podobi v kakršni pač je ... zato da se on in ti učita ... rasteta ... plemenitita ... in izza sebe lepši svet pustita ...
... svet sprejemanja ... ljubezni ... avtentičnosti ... edinstvenosti ... enkratnosti ... neponovljivosti ...
... da je potrebno odvreči iluzije uma ... da je potrebno pravljicam vsebino spremeniti ... da se je potrebno iz dvojine v ednino poglobiti ...
... ne bova dva ... nisva Otta in TiT ... sem samo Jaz, TiT ... Hudobreški mul'c ... tu sem ... v ednini ... ampak hkrati v vseh mavricah vesolja ... poseben ... enkratno neponovljiv ...
... ja ... tega se je učila ... hkrati pa se je spet zlomila ... kajti usoda, kar ni smrtonosnega objema spustila ... in tako sva se od muce Luke poslovila ... in se je spet pojavila nova praznina ... bolečina ...
... pa sva se objela ... in sva počasi in tokrat skupaj prebolela ...
... no ... pa je tik pred obratom leta prišel še en račun ... in je močno zbolela Lili mehkotačka ... najina tigrasta mačka ... in nama je še pobegnila ... trinajst dni naokoli hodila ... in se na robu smrti vrnila ... TiT in Lenka jo s vso veterinarsko znanostjo sedaj skupaj sestavljamo ... in držimo tačke in pesti, da zagnanost in ljubezen čudež naredi ...
... in kaj se nato na novega leta dan zgodi ... tudi TiT, Hudobreški mul'c noro in hudo zboli ...
... in ne vem skrbnik kako je pri tebi, ko se bolezen psa zgodi ... pri meni Lenka tako trpi, da je za gledati ni ... še 'dobro' da mene vse tako boli, da energije za ukvarjanje z njo preprosto ni ... pa navzven tudi veliko videti ni ... ker ona se junaško drži ... notri v globini pa trpi ...
... se sprašuješ kaj se mi je sedaj zgodilo ... ja nič ... ta moja lastnost vse po ustih nositi se je končala s precejšnjo težavo ... takšno, da sem od bolečine jokal in stokal ...
... pa ja saj vem, da tudi ti veš, da sem en jokec stokec ... ampak ona, Lenka je vedela, da gre sedaj čisto in popolnoma zares ... sreča je ta, da veterinar ve in zna kako se takšnemu ptiču pomaga ...
... in da boš vedel sem letos ponosen nosilec računa številka ena iz veterinarske ambulante ...
... sedaj, ko moja to piše lahko sporočim, da gre moje počutje na bolje ... moja me pazi ... manj z mano naokoli lazi ... končno se je naučila, da če pes ne sme pošteno in bogato jesti ... tudi ne sme naokoli bresti ... energijo je potrebno v obnovo celic dati ... ne pa to dragoceno moč naokoli sejati ...
... ja verjamem, da je za skrbnika hudo, ko je psu slabo ... sporočam pa, da pes na slabem počutju potrebuje čustveno stabilnega skrbnika ... zato Lenka v težavnih časih najina teleščka in duši "energijsko podpre" ... moje okrevanje je tako precej lepše in tudi hitrejše ...
... no ... ko sedaj gledam nazaj ugotovim, da je bilo to skorajda eno leto skupnega življenja velika bitka za preživetje ...
... in v vesolje sporočam, da se je moja Lenka naučila ... jaz, TiT, Hudobreški mul'c, ti univerzum to lahko zagotovim ... ker jaz energije vesolja brez sita lovim ... ona se je naučila ... in sedaj bi pa midva mir rabila ... da končno razpreva krila in k skupnemu življenju poletiva ...
... se nadaljuje ...
 |
| ... to sva posnela dve uri preden se je druga huda borba začela ... |
