Spremljevalci

četrtek, 24. december 2020

Predbožični večer

 ... življenje je nenehno premikanje ... reka, ki teče ... občasno drvi ... nori ... se razliva ... tok s sabo odnaša toge, omejujoče strukture ... življenje ni ljubitelj pasivnosti ... živeti pomeni biti dejaven, kreativen, zaupljiv, ljubeč, sprejemajoč ... človek, samo kadar imaš pogum biti prožen, upogljiv, prilagodljiv si kos bivanjski sili ... 

... če bi si kdo pred tremi leti dovolil namigniti, da bom čez leto, dve na predbožični večer sama s sabo bi mu predlagala naj obišče kakšnega strokovnjaka, ki zna človeku pomagati najti izgubljeno pamet ... 

... no pa sem tu ... na točki: sama na predbožični večer ... pa ne sedaj, da je to dejstvo kakšna grozljiva pošat ... nič bat' ... nobena pošast osamljenosti mi ne sopiha za vrat ... raje še enkrat poudarim, da sem sama in ne osamljena ... zato imam čas razmišljati o skrivnostnih poteh na katere te potisne življenje ... 

... nekoč sem predbožične večere preživljala z družino ... družinska dinamika je postala v zadnjih letih precej poskočna ... šla je celo tako daleč, da je preskočila ograjo in jo ucvrla malce po lastnih zamislih ... in počasi smo pristali na različnih koncih ... letos sploh je eno takšno čudno leto ... en si želi odmakniti od dnevne rutine ... drug živi lasten ritem življenja ... tretji se nahaja za zidovi zdravstvene ustanove ... četrti uživa v dejstvu, da lahko hodi na delo ... 

... peti pa sedi na kavču računalnik na kolenih in zapisuje bizarnost predbožičnega večera ... 

... in tako smo se raztresli na različne konce in kraje tega miniaturnega sveta ... tako smo blizu ... očitno preveč, ker hrepenimo po razdalji, distanci ... precej čudno ... ker naj bi po navodilih ljube nam države že lep čas negovali oddaljenost ... naši družini je pa nekako ni dovolj ... očitno smo se v času prepovedi 'druženja' preveč stiskali drug k drugemu ... in smo sedaj postali naveličani teh obrazov, energij, besed, ponavljajočih situacij ... dovolj nam je ujetosti v istost ... želimo poleteti ... drugam ,,, 

... saj ne vem, kaj naj si mislim ... 

... znotraj splošne negotovosti je gotovo zgolj in samo to, da tale današnja samota paše ... je drugačna od dnevne rutine ... je dobrodošla sprememba ... rada imam samoto, ki ni osamljenost ... 

... potujem s tokom življenja ... otresam se spon tradicije predbožičnega večera ... širim krila ... letim ... in počutim se svobodna ... neznosna lahkost bivanja ... rojstvo novega ... 





Diši, diši ... oh kako diši ...

Pozdravljen bralec ... oglašam se Tit ...  ... ni mi čisto jasno kaj ta moja dvonožna podložnica razmišlja ... ampak to, da se zadnje dni ve...