Spremljevalci

petek, 14. januar 2022

... ko pes zboli ... se svet skrbništva drugače vrti ...

... pozdravljen bralec ... TiT ... Hudobreški mul'c tule ... 

... naj te samo opomnim, da sem prejšnji zapis zaključil na točki, ko je moj telešček rekel: "... ne zmorem več ... Lenka ... se je potrebno umiriti ... dejstvo Ottine izgube sprejeti ... in z mano, TiTom naprej živeti ..." ... 

... in potem sva se zdravila, celila, vzpenjala in padala, napredovala in nazadovala ... na vlakcu smrti živela ... pa se na tem potovanju prav nič lepo nisva imela ... 

... pomembno pa je da sva preživela ... in postala vsak zase in oba skupaj nekakšna junaka ... 

... moja Lenka je takšna, da se ob težkih dogodkih ustavi ... in sproži notranji mentalni posvet: "... česa me situacija uči ... kaj sem spregledala .... kje se skriva lekcija življenja ..." ... če tega razmisleka ni, se sprememba ne zgodi ... se lekcija preprosto ne nauči ... in se na neki točki obstoja enaka učna urica ponovi ... 

... in česa se je iz te najine prve kalvarije naučila ... v skromnem zapisu to učenje takole zveni ...

... ja ... da je psa potrebno sprejeti ... pa ne samo v besedah ... tam notri ga je potrebno k sebi vzeti ... v srcu ... ga objeti takšnega kot je ... saj si je tudi ta pes izbral sebe v podobi v kakršni pač je ... zato da se on in ti učita ... rasteta ... plemenitita ... in izza sebe lepši svet pustita ... 

... svet sprejemanja ... ljubezni ... avtentičnosti ... edinstvenosti ... enkratnosti ... neponovljivosti ... 

... da je potrebno odvreči iluzije uma ... da je potrebno pravljicam vsebino spremeniti ... da se je potrebno iz dvojine v ednino poglobiti ... 

... ne bova dva ... nisva Otta in TiT ... sem samo Jaz, TiT ... Hudobreški mul'c ... tu sem ... v ednini ... ampak hkrati v vseh mavricah vesolja ... poseben ... enkratno neponovljiv ... 

... ja ... tega se je učila ... hkrati pa se je spet zlomila ... kajti usoda, kar ni smrtonosnega objema spustila ... in tako sva se od muce Luke poslovila ... in se je spet pojavila nova praznina ... bolečina ... 

... pa sva se objela ... in sva počasi in tokrat skupaj prebolela ... 

... no ... pa je tik pred obratom leta prišel še en račun ... in je močno zbolela Lili mehkotačka ... najina tigrasta mačka ... in nama je še pobegnila ... trinajst dni naokoli hodila ... in se na robu smrti vrnila ... TiT in Lenka jo s vso veterinarsko znanostjo sedaj skupaj sestavljamo ... in držimo tačke in pesti, da zagnanost in ljubezen čudež naredi ...  

... in kaj se nato na novega leta dan zgodi ... tudi TiT, Hudobreški mul'c noro in hudo zboli ... 

... in ne vem skrbnik kako je pri tebi, ko se bolezen psa zgodi ... pri meni Lenka tako trpi, da je za gledati ni ... še 'dobro' da mene vse tako boli, da energije za ukvarjanje z njo preprosto ni ... pa navzven tudi veliko videti ni ... ker ona se junaško drži ... notri v globini pa trpi ... 

... se sprašuješ kaj se mi je sedaj zgodilo ... ja nič ... ta moja lastnost vse po ustih nositi se je končala s precejšnjo težavo ... takšno, da sem od bolečine jokal in stokal ... 

... pa ja saj vem, da tudi ti veš, da sem en jokec stokec ... ampak ona, Lenka je vedela, da gre sedaj čisto in popolnoma zares ... sreča je ta, da veterinar ve in zna kako se takšnemu ptiču pomaga ... 

... in da boš vedel sem letos ponosen nosilec računa številka ena iz veterinarske ambulante ... 

... sedaj, ko moja to piše lahko sporočim, da gre moje počutje na bolje ... moja me pazi ... manj z mano naokoli lazi ... končno se je naučila, da če pes ne sme pošteno in bogato jesti ... tudi ne sme naokoli bresti ... energijo je potrebno v obnovo celic dati ... ne pa to dragoceno moč naokoli sejati ...

... ja verjamem, da je za skrbnika hudo, ko je psu slabo ... sporočam pa, da pes na slabem počutju potrebuje čustveno stabilnega skrbnika ... zato Lenka v težavnih časih najina teleščka in duši "energijsko podpre" ... moje okrevanje je tako precej lepše in tudi hitrejše ... 

... no ... ko sedaj gledam nazaj ugotovim, da je bilo to skorajda eno leto skupnega življenja velika bitka za preživetje ... 

... in v vesolje sporočam, da se je moja Lenka naučila ... jaz, TiT, Hudobreški mul'c, ti univerzum to lahko zagotovim ... ker jaz energije vesolja brez sita lovim ... ona se je naučila ... in sedaj bi pa midva mir rabila ... da končno razpreva krila in k skupnemu življenju poletiva ... 

... se nadaljuje ... 

... to sva posnela dve uri preden se je druga huda borba začela ... 


 

sobota, 8. januar 2022

... ko pes zboli ... skrbnico duša boli ...

 ... pozdravljen skrbnik psa ... TiT tu ... tista ptičarska rita, ki ti je veselo servirala porcije svojega odraščanja ...

... do trenutka, ko se je vse na glavo obrnilo ... do usodnega 18. 8. 2021 ... ko je Otta iz mojega in Lenkinega življenja odšla ... odletela ... in se v energijo večne zavesti odela ... 

... ampak o tem še nisem pripravljen govoriti ... predvidevam, da nekoč bom ... vendar sedaj ni čas za tovrstno debato ...  

... no takle ... 

... če si mislil ... in se morda po tihem radostil, da se ne bom več oglasil ... ja ... si se zmotil ... kajti jaz, TiT ... Hudobreški mul'c ... kakor me sedaj najpogosteje imenuje tista moja, sem še zmeraj precej glasen ... 

... to, ali sem pri svojih komentarjih življenjskih okoliščin in situacij tudi jasen, pa je že druga stvar ... 

... ampak tudi to ni tema današnjega čveka ... danes ti zaupam eno večno resnico skrbniškega življenja ... 

... pa začniva ... takle ... 

... po tistem groznem avgustovskem dnevu, ki ga še kar prebolevava ... jaz in tista moja Lenka ... pa verjamem, da se še kdo s simpatijo nasmehne ob pogledu na fotko moje Otte ... no ... 

... po tistem 'incidentu življenja' ... polomu nad zlomom ... črnimi oblaki smrti ... 

... po tistem je moja čisto znorela ... se sprašuješ kaj je počela ... hodila je ... pa hodila ... pa še mal' tekla ... pa hodila ... hribi ... ravnina ... hoja ... kilometri so se obračali kot da tekmuje s sabo .. življenjem ... minevanjem ... smrtjo .... kot bi se želela do Otte povzpeti ... jo spet objeti ...  

... sploh je nisem mogel ustaviti ... ona je kar brzela ... norela ... kot hitri vlak po progi življenja ... 

... če si jo od daleč opazoval je zgledalo kot bi želela pobegniti ... od žalosti ... praznine, ki se je ugnezdila na mesto Ottinega obstoja ... 

... in jaz ptič (takrat še mladič) sem z dolgimi ušesi debelo gledal ... in skrbel ... in hodil z njo ... za njo ... ob njej ... prilepljen na njo ... ona pa je samo šla ... pa šla ... in jaz z. njo ... brez postanka ... kot nevidna senca ... 

... najin prijatelj je pametno rekel: "... on (to je mislil mene TiTa) bi zate naredil vse ..." ... o kako prav je imel ... kako so besede resnično zvenele ... so tudi bolele ... kajti ...

... kakor ti veš, da je moje telo nekako veeeliiikooo ... ogromno ... in se je uprlo: " ... vidva, sedaj pa dovolj ... ustaviti se je treba ... kruta resnica izgube ne bo kar izginila ... ne ... še zmeraj bo tu ... pa če vidva hitita ... norita ... glavi v pesek tiščita ... Otta je telesno odšla ... in sedaj se vidva ustavita ..." 

... o ja ... si že slišal za ABS zavore ... no življenje jih je pri nama uporabilo ... se je kar zakadilo, ko naju je ustavilo ... kako ... no tako, da se je moj telešček odločil obležati ... tace niso več mogle vsega tega zdržati ... telo je zavrelo ... to po tvoje skrbnik pomeni, da se je vnelo ... kosti ... želodec ... 

... nič ni več delovalo ... telo ptiča takrat že adolescentnega 'mladiča' je remont potrebovalo ... obnovo ... popravilo ... in jo je ustavilo .... to mojo Lenko ... ta orkan v človeški podobi ... 

... ja ... bolan pes je še bolj bolana skrbnica ... takšna, ki si očita ... ki toliko o psih ve ... pa konec koncev pozabi na vse, ko pade v nagon po preživetju ... 

... ali ni to nekako podobno nam kužkom ... ko samonadzor odpove in se nagonu pot odpre ... 

... pa saj ljudje niste toliko drugačni od nas psov ... 

... in potem sva se zdravila ... telesno, čustveno ... lizala rane ... mesečarila ... ustvarjala ... se spoznavala ... in tu je nastal še en problem ... s tem 'uvidenjem kdo sem jaz TiT' ... ampak tudi to pustiva za drugič ... 

... rehabilitacija telesca je trajala ... vzponi ... padci ... solze ... smeh ... in ogromno 'soul searching' trenutkov ... ne mojih ... njenih, Lenkinih ... jaz, kuža ne potrebujem 'pre-spraševanja' ... moja čustva so neobremenjena ... čista ... globoka ... pasja iskrenost ... 

... in ja v tem vmesnem času od enega telesnega brodoloma do drugega se je zgodilo še toliko toliko hudega ... tudi nekaj lepega ... ampak veliko preveč težkega ... 

... o tem ti napišem več zelo kmalu ... da ne bom danes predolg ... 

... se nadaljuje ... 


TiT in njegova velika uplenitev 



... ko pes zboli ... se svet skrbništva drugače vrti ...

... pozdravljen bralec ... TiT ... Hudobreški mul'c tule ...  ... naj te samo opomnim, da sem prejšnji zapis zaključil na točki, ko je m...