... pozdravljen bralec ... tu Tit ...
... sem mali razmišljevalec (... da ne bom trdil, da sem filozof in s tem užalil sceno humanistov ... skratka, sem študijozen ptič mladič) ...
... in pri nas majhnih pasjih knedlčkih ne gre drugače kakor da se občasno ustavimo v trenutku ... (no, ja, moja bi rekla, da je teh ogledovanj le malo preveč) ... no, v glavnem ... jaz se izjemno rad zazrem v daljavo (kot bi opazoval najčudovitejši sončni zahod) ...
... to storim tako, da se občasno ustavim na vratih, sonček mi greje kožušček in jaz pametno zrem v okolico ... ali grizljam travico in občudujem premikanje mačke mehkotačke ... ali sedim na hribčku in mi ušesa plapolajo v vetru ... moja reče "smešno kot ene črne zastave slave" ... lej ... ne vem od kod te njene primerjave ... ampak včasih malo pretirava ... no ... da se vrnem na zadevo zaradi katere ti danes kradem čas ...
... zato, ker sem takšen kontemplativen ptič mladič sem opazil eno izjemno zanimivo reč ... moja učitelj'ca je temu (z nasmehom) rekla ... "olala Otta se pa dokazuje" ...
... ja ja ... jaz to vihravo rjavo Otto razumem ... no, vsaj trudim se jo razumeti (, če se ženske sploh da dojeti ... glede na to, da knjige pravijo, da so one iz lune in mi moški z marsa ...)
... roko na srčka, jaz sem za Otto (bil) en mali vsiljivec, ki ji sedaj počasi lezem pod pasjo kožo (in na telešček) ... pomeni, da ji postajam vsak dan majčkeno bolj zanimiv (in verjetno nadležen, ker postajam hitrejši, spretnejši, zanimajo me njene igrače, žvečilke, postelja ...) ...
... no ... skratka ... ona je bila prva ... moja temu pravi "staroselka" ... in češ, da je Otta vajena situacij "prišleki" (to sem pa jaz ... Tit prišlek) ... vajena ali ne ... punca ima sedaj, ko jaz odraščam, kar naenkrat potrebo po 'dokazovanju' ... oz. Lenka pravi, da Otta "postala sporočilna" ...
... kako ta pasja obvestila širi ... na zelo zelo zanimiv način ... in meni se le zdi, da se vsi nekoliko sprašujemo o pomenu teh njenih dejanj ...
... naj ti predstavim dva dogodka ...
... dan je ... in jaz mladič Tit zaspim v pasji spalnici (beri: hišni boks) ... Otta pa na moji novi 'postelji, ki zmanjšuje stres' ... čez čas mi moja šefica odpre vratca boksa (, češ da se boš lahko premikal, ker res ni nuje, da si zaprt) ... in po daljšem pretegovanju, razkazovanju trebuščka se priplazim na plan ... še ves požman, zaspan s samo enim ciljem: vreči pasjo rito na nekaj mehkega ... in seveda imam najkrajšo pot do 'anti-stres' postelje ... na kateri se gnezdi Otta ... ne dam se motiti v nameri ... odločno se zavalim na gospo spečo ... in kaj ona stori ... vstane, se otrese (imam občutek, da je v pasjih mislih kar mene s sebe otresla) in ...
... graciozno zleze v globino pasje spalnice (če si pozabil moraš to brati: boks), ki sem jo zapustil jaz, Tit ... in sedaj ona Velika Otta zavzame boks ... noro ... in Lenka debelo pogleda (, ker gospa ptičarica nima navade spanja v omejitvah namenjenih pasjim otrokom) ... in izusti: "Otta nekaj dokazuje" ... ona očitno mora imeti zadnjo besedo ...
... in podobno mora imeti zadnji ugriz ... ker pri žvečilkah pa gospa storijo sledeče ...
... pri naši hiši imamo takšen večerni obred, da si po večerji zobke negujemo in dlesni utrjujemo s pasjimi grizali ... in jaz, Tit veselo pograbim svojo žvečilko, najdem prostor in se trudim žvečiti, glodati ... skratka ... to čohalo pasjih dlesni z veseljem in vnemo takoj pospravim na varno v svoj želodček ...
... ona Otta pa ne ... zadevo vzame ... nato se strateško namesti ... in me opazuje ... nič ne utrjuje obraznih mišic medtem, ko jaz mladič Tit hrustam dobrote ... ona čaka da jaz zaključim ... in šele takrat se ona loti tiste svoje sladice ...
.... tako, da mi ne preostane drugega kakor da očarano (in razočarano) strmim v Otto, ki se masti ...
... pa mi je spet dala vetra ... in dokazala, da zadnji grižljaj pripada njej ... svetemu psu našega družine ...
... se nadaljuje ...
 |
| Pasje dokazovanje |
