Spremljevalci

ponedeljek, 19. april 2021

Učenje

Pozdravljen ... Tit tu ... a ti veš, da jaz živim s pasjo učitelj'co ... no ... če si ta podatek zgrešil ... sem ti ga sedaj razkril ... 

... in kaj misliš ... kako je pasjemu nadebudnemu mladičku živeti s tisto, ki misli, da je 'know it all' ... mislim, kar se psov tiče ... 

... ej, dragi moj, pri tejle moji skrbnici je njeno profi ozadje pravi žur ... ona ima prefinjene učne prijeme ... in kar pomeni, da jaz ptičarček Tit sploh ne vem, da se 'učim' ... 

... ona živi po prinicpu: življenje je učenje ... situacije so najbojša učilnica ... 

... skrivnost njenega uspeha ... hja nič posebnega ... ko gremo naokoli se oboroži s številnimi zakladi pasje delikatese ... tiste 'ob-pasne-torbice' so kar premalo ... še v žep kaj spravi ... pa nahrbtnik nosi (in tu ima še dodatno zakladnico igrač) ... ni da ni ... in potem ravna tako, da jaz mladič ptič sploh ne vem, kdaj ona mene uči ... neopazno in skrivnostno je to poučevanje ... 

... jaz nekaj naredim ... ona reče 'ja' (pravi, da označi moje vedenje) ... in potem pride še hrana ... 

... enkrat briket(ki) ... pa drugič kockica posušene govedine (to je navadno takrat, ko naredim nekaj ekstra posebnega ... ko sem od oslička pogledal njo je bila tako srečna ... ubogo ženšče ... da mi je kar tisto dišečo kockico dala in ne samo ene ... ne ... to je kar dajala kakor, da ji viška hodi) ... 

... potem ima tudi takšne sušene piščančje kože ... pa sapnike ... pa ni da ni ... ti povem ... pasji raj na zemlji je hrana pri tej moj učitelj'ci ... že samo zaradi tega se splača z njo družiti ... 

... in kaj misliš katere lekcije so pri njej na sporedu .. 

... če napnem možgančke ugotovim, da nisem še nič slišal o sedi (, čeprav na tečaju pa je nekaj modrovala o teh zadevah ... no mene s tem čisto pri miru pusti) ... tudi da bi moral trebušček dati na tla, ker ona tako hoče ... neee ... to nič ne delam ... 

... a veš kaj pa hoče ... da ne skačem kot konjiček med pripravami večerje ... da ne silim v muce in jim mrščim kožušček, ampak gledam njo ... in enako velja za ljudi ... ja ja ja ... ljudje ... jaz sem zaljubljen v ljudi ... takoj me je prebrala (nič ji ne morem skriti) ... "alala to bo pa delo", je rekla "odnos do ljudi" ... "no vsak pes ima nekaj posebnega v kar moraš vložiti več energije ... Otta je imela divjad ... tale pa očitno ljudi ..." 

... ja, no, z nečim se mora tolažit ... če je imela Otta samo divjad še ne pomeni, da bom imel jaz Tit Veliki Lovec samo ljudi ... alala ... kaj misli, da ne morem imeti zraven silne ljubezni do ljudi še posebno mesto v srcu za divjad pa še kaj bi se našlo ... moj srček je velik ... sposoben epskih ljubezenskih prigod ... 

... in veš kaj ji še velikooo pomeni ... da jo gledam v oči ... ko stojiva, ko hodiva, povsod je navdušena, če se moje očke srečajo z njenimi ... to ji polepša dan ... meni pa napolni trebušček ... in kot pameten ptičarček ji z veseljem ustrežem samo, da je malha polna ... 

... in še nekaj se ji zdi noro pomembno ... da pritečem k njej ... če me kliče ali ne ... vedno me z veseljem sprejme ... navdušena je ... in potem briketki kar dežujejo, občasno tudi kakšne kožice, kockice in podobno ... 

... ja takšno učenje imam jaz majhen trimesečni ptičarček ... ona bi rekla "sodelovanje, odpoklic, samonadzor" in ja ... skoraj bi pozabil ... iskanje ... pardon strokovno: "uporaba nosa" ... in ne samo spontana (takšna, ko zavoham kakšno packarijo) ... neee ... pametna ženska buča pravi, da bi bilo to preveč preprosto ... zato ona želi, da nos uporabim, ko tako 'zahteva' ... hmmm ... 

... kaj iščem ... hrano (različnih vrst) na različnih lokacijah (včasih mi jo tako zagode, da se moram močno truditi ... celo tačke uporabim, trgam karton, pa prevračam skrivališča ... reče: "aktivno iskanje" ... "da vidim kako vztrajen si" ... 

... in veš zakaj še uporabim smrček ... za iskanje ptičarice Otte ... saj ne, da bi se ona izgubila ... problem imam v tem, ker je ona urna kot blisk ... in ji s tacami še ne morem slediti ... zato vklopim nos ... in ne boš verjel ... vedno izberem pravo pot do nje ... 'šefica' se kar petelini s to mojo nosno sposobnostjo ... upam, da ji čez mesec ali dva ne bo žal tega navdušenja ... 

... pa da ne pozabim ... izsledim tudi žoge, igrače in mačke ... igrače že vestno vrnem na njeno dlan ... saj veš, ker se mi splača ... mačke pa raje ne nosim, ker mislim, da ne bi doživel prevelikega navdušenja (ne od mačk in ne od 'tiste, ki želi postati šefica') ... 

... in ja ... še pomena besedice "ne" me je naučila ... to pa sva se prav učila ... ne samo spotoma ... tako v čisto pravi pasjeslovni učilnici sva bila ... pravi, da pošten pes mora razumeti "ne" ... da to ni hec ... in ne, ni zadovoljna samo z 'razumeti ne' ... tudi 'upoštevati ga moram' ... uh ... ta beseda 'moram' je prava nočna mora ... ampak spet ... se splača ... 

... in še nekaj vrlin imam ... popolnoma mirno trpim, ko me opremi z oprsnico ... krtačenje mi paše ... brisanje bi skrajšal, ker se mi navadno mudi na suho in toplo ... ampak potrpim, ker mi pred nos posuje lužo briketkov ... 

... uživam še v dodatnih aktivnostih: ljubčkanju (ali "moj moj Titko"), masaži dlesni in zobk, prenašanju iz točke 'a' na 'b' ... skratka, dam se ji mrcvarit ... kaj pa čem, če sem takšen cartljivec ... 

... no tako, da boš vedel, da s to 'tršico' ni šale ... ona svoje 'poslanstvo' resno vzame ... in tu nič ne pomaga, da sem jaz njen majčken ljubček ... krokodilček ... Titko Ritko ... ne ne ne ... vzgojen je treba bit, tudi če imaš še tako luštno rit ... 

... se nadaljuje ... 


Raziskovalec življenja Titanium Hudobrek



Ni komentarjev:

Objavite komentar

... ko pes zboli ... se svet skrbništva drugače vrti ...

... pozdravljen bralec ... TiT ... Hudobreški mul'c tule ...  ... naj te samo opomnim, da sem prejšnji zapis zaključil na točki, ko je m...