Spremljevalci

ponedeljek, 12. april 2021

Mul'c

Ojla bralec, Tit tule ... 

... Titanium Hudobrek ... 

... ej ej ustavi se ... mul'c, sedaj pa dovolj tega heca ... osem let življenja sem žrtvovala, da sem 'tisto, ki misli, da je šefica' učila pasjih modrosti in sedaj misliš, da boš ti, novinec, stal v centru pozornosti ... 

... ojla bralec, Otta tule ... Oona Adin dom ... in tale črn mul'c misli, da je sedaj nekako pomembnejši od mene ... čokoladke s samozavestjo serijsko ... on, ki ga mora 'šefica' nositi, ker ga bolijo nožice ... on, zaradi katerega posedamo na travniku in imamo 'piknik z igračami' (ali kot se šefica tolaži "se učimo živeti v sedanjem trenutku") ... on, ki misli, da mu bo Luka odstopil hrano, ker ga milo gleda ... 

ej, Hudobrek ni ti Luka Lenka ... ona bi še znala pasti na kolena, pa pol čohanje tu, pa tam, pa ljubčka, pa nosek, ušesk, pa briketek, pa sapnik, pa ... ni da ni ... ljubi bog kam so pošteni ptičarji šli ... in 'šefice' z jekleno hrbtenico ... en fantič pa je čisto fuč ...

... še dobro, da ženske ni čisto pamet zapustila in tega mul'ca daje v boks, pa tudi sledni uporablja, no ... pa saj ga uči ... nič ne rečem ... se trudi ... ampak vseeno ... še sreča za pasjeslovno srenjo, da sem tu jaz, Otta, glas razuma ... 

... skratka Tit draga ptičarska duša tokrat so besede moje ... naj ljudje vedo, da nismo ptičarji takšni pomehkuženi štruklji z dolgimi ušesi ... da pošten ptičar laufa po gozdovih, travnikih, njivah ... da razume vonj živali ... da stoji ... da prinaša igrače ... da se ga ne nosi ... me razumeš ... že tako imam odrezane sprehode ... ne, ti še to ne zmoreš ... 'šefica' mišice nabira, ker te kot neko božanstvo prenaša ... prav ji bodi ... 

... bralec ... Titova publika ... ni lahko, ko te nihče ne vpraša za mnenje okoli pasjega prišleka ... in se pred tabo znajde eno črno bitje s skrajšanim repom ... no nekaj malega beline ima ... ampak meni se je tako zmračilo pred očmi, da sem videla samo še črno ... 

... in naenkrat ni samo Otta ... iz ednine nastane dvojina ... sedaj sva Otta in Tit ... ali Adin dom in Hudobrek ... v čem ji je fora, da naju tako kliče ... res ne vem ... še huje je, da se midva na to odzivava ... ejej ... 

... prvi dan sem še upala, da bo zvečer po fantina nekdo prišel ... da ga je nekdo mogoče pozabil ob robu ceste in ga sedaj pogreša ... ali pa ga je 'šefica' dobila na posodo ... pa so to le pobožne želje ene ptičarice ... pes je še danes, dan pet, tule na mojem stalnem naslovu, ki je sedaj najin stalni naslov ... 

... na začetku je bilo hudo ... priznam ... malo sem mulo kuhala ... mali je bil itak čisto izgubljen v vesolju našega sveta ... jaz sem se držala za sebe ... ga opazovala v njegovi zmedenosti ... kakšno gromko rekla ... potihem zagrozila, če bi prišel preblizu mojemu teleščku ... 

... ampak mul'c se ni dal ... malo po malo pa še malo je prilezel vedno bližje ... in ker sem jaz pametna punca sledim tistemu, kar Lenka pogosto reče "pameten človek (beri: pes) mora vedeti katere bitke se splača bojevati" ... in tale je že itak odločena ... 

... jaz, visočanstvo Otta, svojega prestola ne dam (no, saj ga mali Hudobrek niti ne želi zavzeti, ker je to za moškega preveč odgovorna naloga) ... odločena sem, da bom mul'ca vzela pod svoje ptičarsko okrilje in ga naučila kako me 'pedenati' pri nosu in repu ... 

... ja ... točno to bom storila ... kako bo trening zvestega služabnika potekal vam bo mul'c itak zatožil ... zato pričakujte nove dogodivščine (beri: tožbe) iz ptičarskega sveta ... 

... Oona Adin dom se odjavljam in prepuščam besedo Titaniumu Hudobreku ... za zaljuček si bralec zapomni to modrost: "izza vsakega uspešnega moškega (in tale črno serasta zgaga ima nekaj potenciala), stoji vrhunska ženska (seveda jaz, Otta Adin dom)" ... jaaaa ... hahaha ... 

... se nadaljuje ... 


Tit pa leze in leze in leze ... 


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Diši, diši ... oh kako diši ...

Pozdravljen bralec ... oglašam se Tit ...  ... ni mi čisto jasno kaj ta moja dvonožna podložnica razmišlja ... ampak to, da se zadnje dni ve...