Pozdravljen bralec ...
moja 'ta nova' je prepričana, da mladiček kot sem jaz ne sme kar naprej prosto tekati po hiši ... ja, kaj pa vem, če se jaz s to njeno ugotovitvijo čisto strinjam ...
... če sem odkrit, bolj ne, kakor ja ... če bi se mene vprašalo (pa se me očitno ne), bi vedno našel nekaj, kar bi za kratek čas pritegnilo mojo pozornost in potem bi ponovno šel naprej ..
... naj razložim, da se po ptičarsko tej dejavnosti reče: raziskovati ... problem nastane, ker se ji po človeško reče: delati neumnosti, saj so to navadno tiste zadeve, ki se jih po človeški logiki ne sme prakticirati ...
... ona ima za to naziv: "učenje nezaželjenih vedenj" ... grizenje čevljev, stolov, blazin ... skratka ... vsega kar se zaleti v naše igličaste zobke ...
... saj veš, da psi sproščamo utrujenost preko grizenja ... no, pasjemu božanstvu hvala, ker se je tudi šefica tega naučila ...
... ona razume, da si ne morem pomagati ... sploh kadar sem noro utrujen ... zato nič ne kriči, krili ali negoduje ... ne ... samo tiho kot en simbol ob meni stoji in čaka, da moj ugriz malce popusti ... in hopla ... že stvar iz ust odfrči ...
... jaz bi namreč do onemoglosti vtikal nos v vse kotičke naše hišice ... za mladička se vedno najde nekaj, kar še ni okusil ... beri: dal med zobe ...
... no ... kot sem rekel, se moja šefica s tem nič ne strinja, zato me občasno (, ko sem utrujen, nahranjen, napojen) daje počivati v omejitev ... v takšno kletko ... tale je plastična, notri je prijetno mehko, malce temneje ... še zmeraj lahko vidim kaj se okoli mene dogaja, vendar ne moram sodelovati na svoj pasji način ...
... iskreno povedano me šefica omejuje v moji pasji kreativnosti ... pa kaj hoče pošteni ptičar ... se moram naučiti, da enkrat en malo popusti in potem drug ...
... ko me da notri (sedaj je to že drugi dan) ... pardon ... ne daje me notri, ker grem kar sam ... vendar je ta samostojen vhod v pasjo počivalnico moje darilo njej, da sem čisto sprijaznjen z dejstvom 'koristnosti omejevanja' ... in zato si vzamem ptičarsko pravico imeti pri 'lekciji omejevanja' zadnjo besedo ... torej se v tej 'omejitvi' ali 'pasji spalnici' malce pritožujem ...
... na kakšen način misliš, da poteka to pritoževanje: tako, da kakšno zapojem, vendar je to zato, ker sem tako utrujen, da potrebujem nekaj časa, da najdem pravi položaj telesca, da se možgani začnejo umirjati in telo sproščati ...
... med počitkom se v namestitvi malce obrnem, spustim kakšen glasek ali zapojem kakšen ton, morda dva in nato ponovno zajadram v sanje ...
... ko je šefica prvikrat slišala moje tožbe jo je malce zabolelo pri srcu ... ker se mora tudi ona navaditi mene, tako kakor jaz nje in tistega rjavega viharja, ki ga imenuje Otta ... sedaj čutim, da že pozna moj edinstven način umirjanja ... je bolj sproščena, ko tipka po računalniku ... pa še s tem se tolaži, da je to uporabno znanje vsakega psa ...
... hja ... kaj pa vem ... bo čas pokazal svoje ...
... no, skratka ... ne moti me, da sem tu notri, saj nisem predolgo ... toliko, da se naspim ... navadno odpre vratca te moje spalnice še preden se popolnoma zbudim, zato mi ni skrbeti, da bi me tiščalo lulati ali kakati pa mi nihče ne bi dal priložnosti poiskati travico, listje ali nekaj že kar je zunaj hišice ...
... moja namestitev, pardon omejitev, je podobna protestantski cerkvi ... brez kakšnega okrasja za trening pasjih čeljusti ... notri je samo mehka postelja ... in to je to ...
... ekola ... pa sem ti predstavil mojo počivalnico v kateri veselo hrkam ... kljub uvodnemu protestu ...
... ampak saj veš dragi bralec, zakaj se trudim stresati začetno nejevoljo ... zato, ker pošteni pes mora imeti iluzijo 'zadnje besede' ...
... nadaljevanje prihodnjič ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar