Prvič na tečaju

Pozdravljen bralec ... Tit tule ... 

... veš kako pravijo, da tisto, kar te v življenju prvikrat zadane, da tega usodnega udarca nikoli ne pozabiš ...

... saj veš kako to gre ... prva simpatija ... pa prvi poljub ... pa prvi dan v vrtcu ... pa prva poroka ... pa prvi otrok ... 

... Anglež bi nagnil glavo in te vprašal: "ring a bell" ... jaz Titanium Hodobrek pa te s pokončno glavo vprašam: "ti je jasno, kam jaz ptič mladič s tem modrovanjem tačko molim" ... 

... torej sporočiti želim, da je 'prvikrat' pomembno ... da te lahko zaznamuje za vse veke vekov življenja na tej zemlji ... 

... hja ... žalostno, vendar resnično dejstvo pa je, da je moja učitelj'ca zamudila učno uro o pomembnosti velikega 'prvikrat' ... lekcijo o izjemnosti 'prvikrat izkusiti' je gladko prešpricala ... in sram jo naj bo ... 

... kako jaz ptič mladič to vem ... zato, ker sem prvo tečajniško izkušnjo preživel na privezu ... ja ja ... čisto pravilno si prebral ... vse česar sem se na prvi učni uri tega njenega tečaja učil je bilo 'biti tiho in mirno na privezu' ... 

... torej nič glamuroznega ... posebnega ... ona prisega, da se jaz poba učim skozi življenjske situacije ... tečaj bo že še prišel na vrsto ... razlog: "da se naučiš sodelovati v prisotnosti drugih kužkov" ... jejhata ta pasjeslovna modrovanja ...

... ja ja ... tako je to ... poštenega ptiča mladiča na prvi šolski uri ženska omeji na privez ... in to je za njo 'ena izmed najpomembnejših veščin vzgojenega psa' ... ma si moraš misliti ... noro ženšče ... 

... vsi ostali štirinožci so zadovoljno tiščali rite k svojim skrbnikom ... se premikali sem in tja ... pa sedeli ... pa ležali ... pa prihajali na klic ... se prehranjevali ... in igrali ... jaz, Titanium Hudobrek pa sem čepel na privezu ... 

... ampak vse le ni bilo tako črno ... čeprav je na začetku kazalo strašno hudo, da sem kar zavijal od silne bolečine se je zadeva pozneje le obrnila na bolje ... kako ... 

... ona (to je tista moja šefica, ki je še zraven učitelj'ca) je seveda med mojim jadikovanjem mirno modrovala o pasjih zadevah ... oni so jo poslušali ... še kužki niso nasedli mojim žalostinkam ... pa sem si rekel, da takle način že ne bo prava pot do njenega srca (in torbice s hrano) ... in sem se odločil odpočit glasilke ... 

... in tako obsedim ... tiho ... zamišljeno ... in ona pohiti do mene, mi da slastni zalogajček in gre nazaj 'na delo' ... in tako celo druženje ... sem in tja ... tihi Tit dobi poslastico ... umirjen Tit dobi poslastico ... ležeči Tit dobi poslastico ... 

... aaaa ... "ring a bell" ... "ti je jasno, kaj sva počela" ... učil sem se mirno vegetirati na privezu ... 

... in to je bila celotna znanost moje prve učne ure tečaja ... in po njenih besedah sem jo opravil z odliko ... 

... nič ... bom videl kako se bo to tečajniško službovanje ptiča mladiča nadaljevalo ... sporočimj, ko kakšno svežo informacijo pridobim ... 

... se nadaljuje ... 

Ptič mladič počiva Photo: Land of Tails

Nadgradnja odnosa

Pozdravljen bralec ... Titanium tule ... 

... in lepo te prosim ne verjeti vsemu, kar ta moja zapisovalka misli vrže pred tebe ... 

... ona pa 'nadgradnja odnosa' ... kakšna nadgradnja neki ... ženski se je danes malce skisalo ... ne vem kaj ta njena buča študira (očitno ne kaj veliko uporabnega) ... se sprašuješ s čim me je tako razjezila ... kakšno pregreho je storila ... 

... ja na sprehod me je peljala ... nič neobičajnega ... dokler ni že na dobrem delu poti pogruntala, da je ovratnica ptiča mladiča doma ostala ... lepo na kvaču počivala ... 

... ne vem, ali si že kdajj slišal, da se na kakšnem spletnem klepetu baha s tem 'da na Otti ne uporablja nobene opreme' ... to pomeni, da je pozabljiva, šlampasta in vse doma pozabi ... 

... ampak jaz nisem Otta ... jaz sem mladič ptič Titanium Hudobrek, ki potrebuje vzgojo ... in kaj je temelj vzgoje ... preventiva ... lepo te prosim ... kakšna preventiva neki pa je to, če ženska še ovratnice ne natakne na poštenega psa ... 

... skratka, danes sem naredil cel sprehod 'gol' ... to je brez opreme ... dobro, da ima ta ženska še kaj pameti in spominskih celic ... in je vsaj hrano nosila na sebi ... 

... in jaz Tit sem pa že resnično tako navajen, da se ves čas predano vračam k tej moji premikajoči delikatesi ... in jaz vem, da nima samo Otta samozavest serijsko ... ne, tudi ta na dveh nogah jo ima, ker je prepričana, da bo mladiča ptiča spravila skozi sprehod samo s pomočjo pravilne uporabe hrane ... 

... in veš da me je ... celo dooolg sprehod ji je uspel z 'golovratim Titkotom' ... 

... jaz, mladič ptič jo samo prosim, da naj ne bo tako lahkomiselna na kakšnih hujših lokacijah ... takšnih, kjer je skušnjav za mladiča ptiča še več kakor v gozdu ... 

... takle imamo pri nas dragi bralec ... mojo tisti emšo dohiteva ... nato pa si oči maže, da se greva nadgradnje odnosa ... še dobro da mene ni do sedaj kje pozabila ... 

... se nadaljuje ... 

Ubogi golovrati mladič ptič 

    
 

Deževne strategije

Pozdravljen bralec ... Titanium tule ... 

... že nekaj časa se nisva slišala ... smo bili 'terenski' ... tako pravi zapisovalka mojih prigod ... to ti po domače pomeni, da smo šibali skozi življenje ... ptič mladič sem moral tu in tam kar na zavoro stopiti ... in obe ženski umiriti ... 

... danes ... deževen dan ... čas za umiritev ... in celo moja se trudi počasneje drveti ... zato najde čas za zapis mojih strategij: 'suhe tace po dežju' ... 

... strateška poteza ena ... naredi se majhno pikico ... potisni nos pod dekico ... trdno zatisni očke ... pokrij glavo z ušesi ... in se delaj da smrčiš ... potem se te sočuten skrbnik morda usmili ... in te ne pelje na dež ..  

... jaz Titanium Hudobrek sem se pritajil v pasji spalnici (ja, celo kavč in 'proti-stresno' ležišče sem žrtvoval) ... delal sem se da sem na moč utrujen ... smrčal ... ampak ona nič ... ona ni v kategoriji 'sočuten skrbnik' ... ona je neka kruta kategorija ... 

... Tit slišim: "Titko dvigni ritko gremo lulat kakat" ... pa kdo hudiča hodi ob tem vremenu ven lulat kakat ... ona ... ne ... ona ima notranje stranišče ... jaz mulc pa češ, da moram na hladno in mokro ... 

... in potem je vztrajala ... prebrala moj trik nevidnosti in neopaznosti in me s svojo "Titko ljubica ..." zvabila ven iz spalnice ... 

... strategija številka dva ... dolgooo stoj na pragu ... da boš še dolgooo suh ... preteguj se ... zahaj ... opazuj svet okoli sebe ... čakaj do zadnjega trenutka ... tistega, ko je rep v nevarnosti ... šele potem naredi usodni korak ... zapusti notranji prostor ... in se predaj usodi ... 

... strategija številka tri ... spusti sidro na predpražniku ... pod nadstreškom ... in sedi ... meditiraj ... dokler te ne prebudi: "ajde ptičarji ... pa ja da ste lovski psi ... kaj mislite, da divjad ne kolovrati po dežju ... ajde ajde vojska ptičarska ..." 

... strategija tri ... neuspešna ... ženska je pritisnila tam kjer boli ... na ptičarski lovski potencial ... aaaa ... tega pa ne gre kar tako lahkomisleno žrtvovati ... zato se zatečem k ... 

... strategiji štiri ... ukriviš telešček (da zaščitiš trebušček pred nasilno vlago), se stisneš čim bolj ob zid hišice (tam je še nekaj suhega) in se po krempeljcih premakneš do garaže ... in hop v garažo ... 

... in jaz mladič ptič lahko kar tu sedaj čepim ... za raziskovanje je dovolj materiala ... mačja družba zagotovljena ... če z nosom potisnem posodo imam celo zalogo žvečilk ... ženska pojdi svojo pot in pozabi name ... ptičarske nagone se da razvijati tudi tule na suhem ... 

... ampak ne "Titko ritko pojdi gremo lulat kakat" ... o pasje božanstvo ... kaj sem se jaz tebi zameril ... takšno vztrajno ženšče ... zakaj že ... ali nisem mogel pasti v naročje bolj ubogljivi človeški duši ... 

... takšni, ki razume pasjo govorico ... ne pa ta moja ... pasja šola, ki razume psa ... da te kap ... daj daj ... ta ženska glava nič ne razume ... najmanj pa mene mladiča ptiča ... ali ne vidi ... ni nuje po lulanju kakanju ... jaz lahko zdržim še ure in ure ... 

... zatečem se k strategiji pet ... urno iz garaže pod krošnjo največje bukve ... tu so tla še sorazmerno suha ... če kar tu lulam in kakam morda (samo morda) me potem pospravi na suho ... 

... in ja ... priden ptič sem ... lulam kakam ... vendar ... saj veš, ker vidiš tole fotko spodaj ... moje strategije je dež stopil ... nobena se ni čisto obnesla, ker sem na koncu končal na sprehodu po gozdu ... 

... in veš kaj je izjavila "bodi vesel, da smo v gozdu, ker je tu občutek dežja manjši" ... solit' naj se gre ta moja ženska ... 

... jaz mladič ptič bom še tuhtal o 'proti-dežnih strategijah' ... in sanjal o suhih tačkah v času dežja ... ne bom se predal ... nekje mora obstajati rešitev zame ... 

... se nadaljuje ... 

Titanium: a me vidiš ... a me vidiš ... 

Stiskanje ...

Pozdravljen bralec ... tu Titanium Hudobrek ... in danes ti zaupam, da sem odvisen ... ne sramujem se priznati ... ja, popolnoma, ultimativno sem odvisen ... 

... od česa ... od stiskanja, pritiskanja svojega ptičarskega telesca k nekomu, ki oddaja toploto ... in če ima še kakšen srčen utrip toliko bolje ... 

... in da boš vedel, da mi včasih ne zadostuje samo tiščanje ... zmota ... ne ... pogosto se pripeti, da splezam in se ugnezdim na to toplo žrtev moje silne ljubezni po bližini ... 

... kako se počutijo žrtve ... ja takle bom rekel ... različno ... 

... tista na dveh nogah se kar topi (dobesedno, ker ji je pošteno vroče, ko se zasidram na njen vrat ... kaj pa čem, če tam oddaja tisto za mladiča ptiča umirjeno, ponavljajoče, ritmično utripanje ... veš takšno, ki te prevrne v sanjski svet ... ki ga jaz ptič mladič noro potrebujem ...) ... 

... zato tista moja podložnica pridno trpi ... pravi, da se gre za mojo dobrobit ... da bom odrasel v velikega, samozavestnega, čustveno stabilnega pasjega možakarja ... hmmm ... bomo videli, če bo takšno spanje res rešilo moj ptičarski svet ... trenutno šteje to, da pri prakticiranju takšnega telesnega položaja neizmerno uživam ... 

... in takšno spanje imenuje najin večerni ritual ... pravilno in strokovno se temu reče: socialno spanje ... ampak pustiva sedaj to znanstveno tolmačenje pasjih spalnih navad (morda, razvad) ... 

... no .... vesel sem, da sva se z žensko brez prepričevanja (z moje strani) sporazumela, da je socialno spanje pomembno za celosten razvoj psa ... tako me je že prvo noč pograbila in odnesla v posteljo ... jaz pa se nisem upiral ... če tako želi, se mladič temu ubogljivo in predano podredi ... 

... ja ... potem pa je tu moja druga žrtev ... tista rjava dirkajoča pošast, ki se odziva na ime Otta ... no ... ta pa nad mojimi plezalnimi podvigi, ki vključujejo njen telešček ni navdušena ... navadno spusti globok glas, ki naj bi ga razumel kot "mladič vstop prepovedan" .. ali "nevarnost naleta na pasje zobe" ali "privatna posest" ali "pozor grizem" ... ampak veš kaj ... jaz se naredim čisto nevednega ... in povrhu še gluhega (moja velika ušesa takrat izgubijo uporabno vrednost) ... jaz kar lezem ... malo, pa še malce ... in na koncu se umestim na godrnjavi rjavi termoforček ... 

... in če sem čisto iskren jaz, Tit, njenemu visočanstvu ptičarici delam gromozansko uslugo ... zakaj ... ker je ona ena takšna zmrznjena gospa ... njo ves čas zebe ... no, tako kot tisto 'šefico' ... še dobro, da imamo toplo pečko, ker dveh hkrati pa res ne morem ogrevati) ... 

... in moja tretja žrtev ... ja seveda ... mačja gospa Lili ... ona je potrpežljiva ... na njo se brez težav naslonim, ko ni nikogar drugega na voljo ... potem pride prav tudi mačji puh ... ta je še ekstra vabljiv ... tako, da se kar malo zadržim, da ga z zobki ne uredim ... moja pravi: "odličen samonadzor" ... hja hja ... draga ženska ... to je tehtanje kaj je v tistem trenutku mladiču ptiču pomembnejše: spanje na mačjem grelcu ali izzivalne igrarije ... če pa ti želiš to imenovati 'samonadzor' tudi izvoli ... saj je samo terminologija ... 

... no ... sedaj veš, da gospodič Tit marljivo, vestno utrjujem, celo nadgrajujem veščino socialnega spanja ... prvič sem jo spoznal med bratci in sestricami ... in da znanje stiskanja, pritiskanja ne izzveni (da bom ljubeč kužek ... kot reče moja) je treba naučeno 'znanje o spanju' utrjevati in nadgrajevati ... enako kot kakšno drugo pasje vedenje ... 

... ampak to so že druge pasje pripovedi ... 

... se nadaljuje ... 

Stiskanje, pritiskanje ali po domače: ptičarsko teženje.

Učenje

Pozdravljen ... Tit tu ... a ti veš, da jaz živim s pasjo učitelj'co ... no ... če si ta podatek zgrešil ... sem ti ga sedaj razkril ... 

... in kaj misliš ... kako je pasjemu nadebudnemu mladičku živeti s tisto, ki misli, da je 'know it all' ... mislim, kar se psov tiče ... 

... ej, dragi moj, pri tejle moji skrbnici je njeno profi ozadje pravi žur ... ona ima prefinjene učne prijeme ... in kar pomeni, da jaz ptičarček Tit sploh ne vem, da se 'učim' ... 

... ona živi po prinicpu: življenje je učenje ... situacije so najbojša učilnica ... 

... skrivnost njenega uspeha ... hja nič posebnega ... ko gremo naokoli se oboroži s številnimi zakladi pasje delikatese ... tiste 'ob-pasne-torbice' so kar premalo ... še v žep kaj spravi ... pa nahrbtnik nosi (in tu ima še dodatno zakladnico igrač) ... ni da ni ... in potem ravna tako, da jaz mladič ptič sploh ne vem, kdaj ona mene uči ... neopazno in skrivnostno je to poučevanje ... 

... jaz nekaj naredim ... ona reče 'ja' (pravi, da označi moje vedenje) ... in potem pride še hrana ... 

... enkrat briket(ki) ... pa drugič kockica posušene govedine (to je navadno takrat, ko naredim nekaj ekstra posebnega ... ko sem od oslička pogledal njo je bila tako srečna ... ubogo ženšče ... da mi je kar tisto dišečo kockico dala in ne samo ene ... ne ... to je kar dajala kakor, da ji viška hodi) ... 

... potem ima tudi takšne sušene piščančje kože ... pa sapnike ... pa ni da ni ... ti povem ... pasji raj na zemlji je hrana pri tej moj učitelj'ci ... že samo zaradi tega se splača z njo družiti ... 

... in kaj misliš katere lekcije so pri njej na sporedu .. 

... če napnem možgančke ugotovim, da nisem še nič slišal o sedi (, čeprav na tečaju pa je nekaj modrovala o teh zadevah ... no mene s tem čisto pri miru pusti) ... tudi da bi moral trebušček dati na tla, ker ona tako hoče ... neee ... to nič ne delam ... 

... a veš kaj pa hoče ... da ne skačem kot konjiček med pripravami večerje ... da ne silim v muce in jim mrščim kožušček, ampak gledam njo ... in enako velja za ljudi ... ja ja ja ... ljudje ... jaz sem zaljubljen v ljudi ... takoj me je prebrala (nič ji ne morem skriti) ... "alala to bo pa delo", je rekla "odnos do ljudi" ... "no vsak pes ima nekaj posebnega v kar moraš vložiti več energije ... Otta je imela divjad ... tale pa očitno ljudi ..." 

... ja, no, z nečim se mora tolažit ... če je imela Otta samo divjad še ne pomeni, da bom imel jaz Tit Veliki Lovec samo ljudi ... alala ... kaj misli, da ne morem imeti zraven silne ljubezni do ljudi še posebno mesto v srcu za divjad pa še kaj bi se našlo ... moj srček je velik ... sposoben epskih ljubezenskih prigod ... 

... in veš kaj ji še velikooo pomeni ... da jo gledam v oči ... ko stojiva, ko hodiva, povsod je navdušena, če se moje očke srečajo z njenimi ... to ji polepša dan ... meni pa napolni trebušček ... in kot pameten ptičarček ji z veseljem ustrežem samo, da je malha polna ... 

... in še nekaj se ji zdi noro pomembno ... da pritečem k njej ... če me kliče ali ne ... vedno me z veseljem sprejme ... navdušena je ... in potem briketki kar dežujejo, občasno tudi kakšne kožice, kockice in podobno ... 

... ja takšno učenje imam jaz majhen trimesečni ptičarček ... ona bi rekla "sodelovanje, odpoklic, samonadzor" in ja ... skoraj bi pozabil ... iskanje ... pardon strokovno: "uporaba nosa" ... in ne samo spontana (takšna, ko zavoham kakšno packarijo) ... neee ... pametna ženska buča pravi, da bi bilo to preveč preprosto ... zato ona želi, da nos uporabim, ko tako 'zahteva' ... hmmm ... 

... kaj iščem ... hrano (različnih vrst) na različnih lokacijah (včasih mi jo tako zagode, da se moram močno truditi ... celo tačke uporabim, trgam karton, pa prevračam skrivališča ... reče: "aktivno iskanje" ... "da vidim kako vztrajen si" ... 

... in veš zakaj še uporabim smrček ... za iskanje ptičarice Otte ... saj ne, da bi se ona izgubila ... problem imam v tem, ker je ona urna kot blisk ... in ji s tacami še ne morem slediti ... zato vklopim nos ... in ne boš verjel ... vedno izberem pravo pot do nje ... 'šefica' se kar petelini s to mojo nosno sposobnostjo ... upam, da ji čez mesec ali dva ne bo žal tega navdušenja ... 

... pa da ne pozabim ... izsledim tudi žoge, igrače in mačke ... igrače že vestno vrnem na njeno dlan ... saj veš, ker se mi splača ... mačke pa raje ne nosim, ker mislim, da ne bi doživel prevelikega navdušenja (ne od mačk in ne od 'tiste, ki želi postati šefica') ... 

... in ja ... še pomena besedice "ne" me je naučila ... to pa sva se prav učila ... ne samo spotoma ... tako v čisto pravi pasjeslovni učilnici sva bila ... pravi, da pošten pes mora razumeti "ne" ... da to ni hec ... in ne, ni zadovoljna samo z 'razumeti ne' ... tudi 'upoštevati ga moram' ... uh ... ta beseda 'moram' je prava nočna mora ... ampak spet ... se splača ... 

... in še nekaj vrlin imam ... popolnoma mirno trpim, ko me opremi z oprsnico ... krtačenje mi paše ... brisanje bi skrajšal, ker se mi navadno mudi na suho in toplo ... ampak potrpim, ker mi pred nos posuje lužo briketkov ... 

... uživam še v dodatnih aktivnostih: ljubčkanju (ali "moj moj Titko"), masaži dlesni in zobk, prenašanju iz točke 'a' na 'b' ... skratka, dam se ji mrcvarit ... kaj pa čem, če sem takšen cartljivec ... 

... no tako, da boš vedel, da s to 'tršico' ni šale ... ona svoje 'poslanstvo' resno vzame ... in tu nič ne pomaga, da sem jaz njen majčken ljubček ... krokodilček ... Titko Ritko ... ne ne ne ... vzgojen je treba bit, tudi če imaš še tako luštno rit ... 

... se nadaljuje ... 

Raziskovalec življenja Titanium Hudobrek

Pevske vaje

Pozdravljen ... tu Tit ... ali kot bi moja dostavljalka hrane rekla 'jokica, stokica' ... pojoči ptičarček ...

... ja ... jaz, Tit Hudobrek sem takšna klepetava pasja duša ... moja t'ršica pravi, da uživam v vokalizaciji čustev ... ne vem, zakaj bi se človek temu čudil, ko pa novodoben trend spodbuja izražanje čustev ... da ne pregoriš ... izgoriš ... zboliš ... 

... posujem se s pepelom ... in globoko sklonim ptičarsko glavo ... priznam, da sem čvekavo, klepetavo pasje otroče ... če sem čisto pasje iskren ... sem morda s to svojo potrebo po glasovnem izrazu celo majčkeno nadležen ... no, čisto mičkeno, drobčkeno ... 

... 'tista, ki upa, da bo šefica' pravi, da kaj takšnega še ni doživela ... hmmm ... potem je pa to moje ječanje res nekaj posebnega, ker ona je okoli psov doživela marsikaj ... ampak takšnega 'pasjega trubadurja' pa še ne ... 

... in da boš vedel posedujem celo paleto glasov ... na začetku najine skupne poti se je 'ta moja' seveda znašla v glasovni temi ... dokaj znano ji je zvenel le kje kakšen ton ... pri večini pa je imela široko odprta ušesa in začuden izraz na obrazu ... 

... še sreča (za njo), da se na moje tožbe ne odziva, ker potem bi bilo še bolj zanimivo ... saj veš ... če bi me za vsak cvileč glasek pogledala ali kakšno rekla bi mislil, da se to oglašanje obrestuje ... da prinaša koristi ... in mojemu pesnjenju ne bi bilo ne konca ne kraja ...

... čeprav, roko na srce, ne vem, kako bi lahko še razširil repertoar, ker je že sedaj obširen ... no ... če bi se moral bi se že znašel ... prepričan pa sem, da ni veliko psov, ki so umetniki takšnega glasovnega izraza kot so ga višje sile podarile meni, ptičarju Titaniumu Hudobreku ... 

... te zanima kdaj se oglašam ... morda bi hitreje končal z naštevanjem, če bi rekel kdaj se ne ... ampak takle imamo pri naši hiši ... jaz se oglašam: med spanjem iščoč ustrezno telesno nastavitev ... lokacija tu ni pomembna ... lahko je pasja počivalnica ali kavč ali pasja postelja ali šeficina postelja ... kadar šefica zamenja pot ... kadar želim mačjo hrano ... kadar ima Otta igračo ... kadar ne vem kaj bi s svojo dušo ... kadar se mi nič ne ljubi ... kadar sem utrujen, da se mi meša ... kadar sem žejen in se mi pot do sklede zdi predolga ... kadar mi je vroče (, ker se s to mojo ne ujameva v temperaturi) ... kadar me zebe (, ker spet se ona odene v oblačila, jaz ubogo pasje ščene pa moram na pol gol po dežju in vetru štrapacirat) ... kadar se mi ne ljubi poiskati rešitev izziva (kako priti do vhodnih vrat, ker še ne morem na visoko stopnico, nizka tj. tista pred visoko pa zahteva, da stopim dva koraka levo) ... kadar me muca grdo gleda ... kadar samo sem ... 

... jaz naravnost občudujem svoj glas ... 

... a vidiš ... kakšen kraval je to pri naši hiši sedaj, ko sem se pojavil jaz, Titanium Hudobrek ... še dobro, da je šefica z leti postala tolerantna in se nič ne razburja ... ona to stojično sprejme in gre naprej početi svoje reči ... 

... takle ... nauk te moje zgodbice ... psi smo tihi in klepetavi ... in jaz sodim v skupino 'čvekoslavov' ... ja morda pa še doživim kakšno posebno slavo ... nikoli ne veš ... pustim življenju njegov tok ... samo višje sile psov vedo kaj je zapisano v moji usodi ... 

... se nadaljuje ... 

Tit vodoodporni cmeravček 

Tipičen moški ... in lulanje ...

Ojla bralec ... Tit tu ... 

... veš kaj je izjavila 'tale moja, ki misli, da je šefica' ... ona je izjavila "Tit, ti si tipičen moški" ... 

... moja dolgouha glava se je nagnila malo levo, pa desno ... debelo sem jo gledal ... nič razumel ... ona pa je hitela v kopalnico ... pridivjala s celo rolo papirnatih brisač ... in pokrila lužo na ploščicah ... 

... in kaj ima to s 'tipičen moški' ... ali to pomeni, da moški, ki smo tipologija za moški spol, lulamo na ploščice v trgovini Pasji svet ... in netipični moški (, ki so po njenih besedah 'ta pravi moški') lulajo ... kam že pač pravi moški lulajo ... 

... kaj ona sedaj misli z lulanjem 'tipičnega moškega' ... ja, nič, mi je razkrila v naslednji izjavi "če te peljem lulat kakat na travico, potem boš tam lulal kakal pa če prekle, sekire in vse vrtno orodje padajo z neba ... jasno ..." ... 

... zunaj ni bilo čisto nič jasno (, zato sem se tudi odločil, da ne bom močil tac na travici ne glede kako fajn pokošena je bila) ... 

... ampak ona je z 'jasno' mislila ... "Tit, poba, razumeš" ... te metafore tipične ženske me spravljajo ob pasjo pamet ... pa kako naj jo razumem, če govori v ugankah ... 

... razumem, pa ne želim slišati ... vendar tale ženska je trmasta ... ti pravim ... grozna je ... tisto lužo je pobrisala, poškropila z dezinfekcijo "da te ne bo zapeljeval vonj v skušnjavo ... bolje da jaz to razkužim" ... me prijela pod rito in hop na mraz in mokroto ... 

... "sedaj bova pa tako dolgo tu hodila, da boš lulal kakal pa če se vsi sosedje zgražajo, da te ubogo siroto s povešenimi uhlji in tresočim teleščkom po dežju mučim ... me ne briga ... lulaj in greva notri ... za nagrado ..." 

... in res ... ona s povodcem (takšnim novim, rdeče črnim ... kakor da bom zaradi fensi povodca kaj bolj motiviran) v roki paradira gor in dol ... vrata toplega doma (pardon: trgovine) ima kar odprta (, da me draži v moji želji po suhoti in toploti) ... in vztraja ... še dobro, da se mi kolesca v možganih (netipičnega moškega) urno vrtijo ... in ugotovijo, da se upirati ne splača, ker se upor z mrzlo ritko plača ... 

... zato se počepnem ... lulam ... in en (dva in tri kar spustim) sem že na toplem ... 

... tako je to ... sobna čistoča se očitno dogaja tudi kadar zunaj dežuje ... 

... kaj pa je mislila s tipičen moški ... ja kaj nek' ... mislila je: 'ni ga čez komot' ... kam teče pač teče ... samo, da je udobno ... če povzamem: 'tipičen moški je za njo 'na komot' ... po liniji najmanjšega upora ... v iskanju bližnjic ... skratka ... obilica superlativov ... 

... no ja ... moja kariera 'tipičnega sobno ne-snažnega' moškega' se je zaključila ... 

... ampak, če me občutek ne moti, bom besedno združbo: "Tit, ti si tipičen moški" še slišal ... samo v malo drugačni dogodivščini ... 

... to bo zanimivo življenje 'tipičnega moškega' ... s tipično zahtevno žensko ... 

... se nadaljuje ... 

Lulanje 'ne-tipičnega moškega'

Tožba deževnih dni ...

Pozdravljen ... oglašam se Tit ... 

... danes je en takšen zaspan dan ... 

... nebo joče ... pa da ne bom tako pesniški zapišem po domače: dežuje ... ali dan je deževen ... neprijeten ... mrzel ... za nikamor ... po ptičarsko: "danes je za en drek dan" ... pa oprosti na izrazoslovju ... 

... vsakdo, ki je vsaj malo seznanjen s ptičarsko dušo mu je kristalno jasno, da se pošteni ptičar vešče izmika dežnim kapljam ... moj kužušček ni ustvarjen za dolgotrajno izpostavljenost vlagi ... jaz imam v genetskem materialu vgrajene manevre 'izmikanje dežju' ... to je poseben kromosom ... ustvarjen od pasjega božanstva za nas kratkodlake kužke ... 

... hja ... hvaležen bi bil, če bi kdo ta znanstvena dejstva sporočil tisti moji mučiteljici ... ona je očitno to učno uro o ptičarjih preskočila ... ker me je danes, mene poštenega mladičkastega ptičarčka Tita, pretentala in mi privoščila vrhunsko letanje, ali bolje plavanje, po širnih poljanah Panonskega morja ... 

... jaz ne vem, kaj za hudiča sem se ji zameril ... pa tako sem glavo potiskal pod dek'co ... spremenil sem se v nepremično gmoto na kavču (delal sem se da sem okrasna blazina) ... muce me niso niti malo ganile (lahko so ležale na meni jaz pa nič ... stojično sem prenašal vlogo mačjega počivalnika) ... pripravljen sem bil prespati celotno dopoldne ... kaj dopoldne ... spal bi do naslednjega sončnega dne ... ženska bi si lahko privoščila pedikuro, manikuro in še masažo za nameček ... celo stroške bi ji kril ... ni da ni ... res, da ne vem kako, ampak to je premlevanje za kakšen drug dan ...  

... ampak ne ... ženščina ... kot bi imela mravlje v riti ... "ajde ptičarji gremo lulat kakat" ... kakšna laž ... 

... vam rečem, da ta ženska ni nič kaj boljša od Otte ... ti dve si zaslužita druga drugo ... letata sem in tja ... to, da sem ptičar ne pomeni, da sem ptič ... morda ima Otta kakšne skrite perutničke, jaz jih zagotovo nimam ... 

... no ... ona: "ajde vojska ptičarska ... gremo lulat, kakat" ... 

... nič lulat kakat ... ne ... cela ura in več sprehoda ... nebo pa neusmiljeno ... 

... najprej se je obetalo še nekaj zabave ... počasi smo tekli ... viharniška Otta je bila itak čisto iz sebe od zadovoljstva in obsedenosti z vonji "pernate divjadi" kot je pametno izjavila tista moja ... 

... iz 'ob-pasne-torbice' je dišalo ... tekal sem, jedel, iskal Otto ... Otta je iskala tiste druge dišave ... vrhunsko ... 

... do trenutka, ko se je nebo odprlo ... in name siroto se je spustil hladen tuš ... dlako sem moral postaviti pokonci, da sem notri ujel nekaj toplote ... v trenutku sem se spremenil v dolgouhega ježa ... apetit se je poslovil ... hrbtenico sem usločil kot najspretnejši jogist ... hodil sem z repkom med nogami ... skorajda me je v križu presekalo ... da ne pišem o jadikovanju (moja je že postala čisto imuna na moje glasovne sposobnosti) ... 

... ona pa nič ... kot da ne brije veter ... kot da me ne zebe ... in se tresem ... in jokcam ... in ne želim jesti ... ona pa "ja domov pa moramo priti Tit ... ne moreš kar tule čepeti kot kup ptičarske nesreče" ... 

... ja hudiča ... a me ne bi pograbila, skrila pod jakno na kateri piše 'waterproof' (in če ne veš to pomeni 'nepremočjivo') in tekla domov ... drugače pa me pestvaš ... pa ljubčkaš ... sedaj pa takšna krutost ... 

... vam povem, da sem ob spoznanju, da me ne bo odrešila utapljanja, pospešil korak ... tako, da je na koncu ona tekla za mano ... nisem jaz tako 'neumen', da ne bi vedel, da hitro premikanje udov pomeni pospešeno približevanje domu, brisački, jedački, pečki ... pa še manj te v rito hladi ... 

... ja, dragi moj bralec ... tale izkušnja z dežjem me je za večno zaznamovala ... nikoli več ne bom isti ptičar ... zaznamovan sem z dežnimi kapljami na veke vekov ... kako me bo le naslednjič prepričala premakniti rit iz toplega doma še ne vem ... ker sem se sedaj naučil, da je bolje dvakrat preveriti situacijo izza šipe ... in se šele potem odločiti in storiti usodni korak ...

... kako se v prihodnosti spoprimem s 'problematiko dežja' gotovo izveš ... sedaj se odpravim usmerjati energijo v manifestacijo toplih dni ... 

... se nadaljuje ...

Trpeči ptičar manifestira tople dni

Mul'c

Ojla bralec, Tit tule ... 

... Titanium Hudobrek ... 

... ej ej ustavi se ... mul'c, sedaj pa dovolj tega heca ... osem let življenja sem žrtvovala, da sem 'tisto, ki misli, da je šefica' učila pasjih modrosti in sedaj misliš, da boš ti, novinec, stal v centru pozornosti ... 

... ojla bralec, Otta tule ... Oona Adin dom ... in tale črn mul'c misli, da je sedaj nekako pomembnejši od mene ... čokoladke s samozavestjo serijsko ... on, ki ga mora 'šefica' nositi, ker ga bolijo nožice ... on, zaradi katerega posedamo na travniku in imamo 'piknik z igračami' (ali kot se šefica tolaži "se učimo živeti v sedanjem trenutku") ... on, ki misli, da mu bo Luka odstopil hrano, ker ga milo gleda ... 

ej, Hudobrek ni ti Luka Lenka ... ona bi še znala pasti na kolena, pa pol čohanje tu, pa tam, pa ljubčka, pa nosek, ušesk, pa briketek, pa sapnik, pa ... ni da ni ... ljubi bog kam so pošteni ptičarji šli ... in 'šefice' z jekleno hrbtenico ... en fantič pa je čisto fuč ...

... še dobro, da ženske ni čisto pamet zapustila in tega mul'ca daje v boks, pa tudi sledni uporablja, no ... pa saj ga uči ... nič ne rečem ... se trudi ... ampak vseeno ... še sreča za pasjeslovno srenjo, da sem tu jaz, Otta, glas razuma ... 

... skratka Tit draga ptičarska duša tokrat so besede moje ... naj ljudje vedo, da nismo ptičarji takšni pomehkuženi štruklji z dolgimi ušesi ... da pošten ptičar laufa po gozdovih, travnikih, njivah ... da razume vonj živali ... da stoji ... da prinaša igrače ... da se ga ne nosi ... me razumeš ... že tako imam odrezane sprehode ... ne, ti še to ne zmoreš ... 'šefica' mišice nabira, ker te kot neko božanstvo prenaša ... prav ji bodi ... 

... bralec ... Titova publika ... ni lahko, ko te nihče ne vpraša za mnenje okoli pasjega prišleka ... in se pred tabo znajde eno črno bitje s skrajšanim repom ... no nekaj malega beline ima ... ampak meni se je tako zmračilo pred očmi, da sem videla samo še črno ... 

... in naenkrat ni samo Otta ... iz ednine nastane dvojina ... sedaj sva Otta in Tit ... ali Adin dom in Hudobrek ... v čem ji je fora, da naju tako kliče ... res ne vem ... še huje je, da se midva na to odzivava ... ejej ... 

... prvi dan sem še upala, da bo zvečer po fantina nekdo prišel ... da ga je nekdo mogoče pozabil ob robu ceste in ga sedaj pogreša ... ali pa ga je 'šefica' dobila na posodo ... pa so to le pobožne želje ene ptičarice ... pes je še danes, dan pet, tule na mojem stalnem naslovu, ki je sedaj najin stalni naslov ... 

... na začetku je bilo hudo ... priznam ... malo sem mulo kuhala ... mali je bil itak čisto izgubljen v vesolju našega sveta ... jaz sem se držala za sebe ... ga opazovala v njegovi zmedenosti ... kakšno gromko rekla ... potihem zagrozila, če bi prišel preblizu mojemu teleščku ... 

... ampak mul'c se ni dal ... malo po malo pa še malo je prilezel vedno bližje ... in ker sem jaz pametna punca sledim tistemu, kar Lenka pogosto reče "pameten človek (beri: pes) mora vedeti katere bitke se splača bojevati" ... in tale je že itak odločena ... 

... jaz, visočanstvo Otta, svojega prestola ne dam (no, saj ga mali Hudobrek niti ne želi zavzeti, ker je to za moškega preveč odgovorna naloga) ... odločena sem, da bom mul'ca vzela pod svoje ptičarsko okrilje in ga naučila kako me 'pedenati' pri nosu in repu ... 

... ja ... točno to bom storila ... kako bo trening zvestega služabnika potekal vam bo mul'c itak zatožil ... zato pričakujte nove dogodivščine (beri: tožbe) iz ptičarskega sveta ... 

... Oona Adin dom se odjavljam in prepuščam besedo Titaniumu Hudobreku ... za zaljuček si bralec zapomni to modrost: "izza vsakega uspešnega moškega (in tale črno serasta zgaga ima nekaj potenciala), stoji vrhunska ženska (seveda jaz, Otta Adin dom)" ... jaaaa ... hahaha ... 

... se nadaljuje ... 

Tit pa leze in leze in leze ... 

Mačje pasji svet

... Tit tule ... 

... ne vem koliko domači ste s to mojo 'ki misli, da je šefica' ... ampak ženska, vam pravim, je obsedena z mačkami ... 

... olala ... ne vem, če bi me moja prva družina tako veselo spakirala, če bi vedela, da bom jaz, veliki ptičar Tit, prisiljen živeti in srečevati toliko zveri iz rodu 'male mačke' ... 

... in ene teh sploh niso tako 'male' ... mačkonar mojega osebnega šoferja ... moja ljubiteljica mačk temu prograstemu mačku pravi 'Miko' ... no, tisti šoferjev mačkonar Miko je večji od mene, ptičarja Titaniuma Hudobreka ...

... si moraš misliti ... takšno ime so mi nalepili, okoli mene pa same mehkotačkaste zveri iz rodu 'malih mačk' ... kako, lepo vas prosim, naj sedaj jaz, Tit, ta odnos izpeljem tako, da ne sabotiram svojega ptičarskega ega in ne ujezim moje 'tiste, ki misli, da je šefica' ... 

... in še Otta je na na njeni strani ... obe ženski sta skorajda zaljubljeni v mačke ... pa takšna ptičarica ... 'šefica' ji pravi Adin dom in meni pravi Hudobrek ... in če je naučila tisto 'iz doma' bo pa tudi tistega 'iz breka' ... hja ... nič kaj obetavno to ne zveni ... ti rečem, da ima ona neke fine prijema ... hmmm hmmm ... 

... začelo se je prav fajn ... ja ja ... tisti prvi dan, ko sem bil še čisto izgubljen v vesolju je bilo prav 'luštno' ... novinec na teritoriju 'malih zveri imenovanih domača mačka' ... 

... in da boste vedeli ... en sploh ni domača mačka, ampak je neka z rodovnikom ... s predigrejem tako kot jaz Hudobrek ... tisti suhi sivi stari stvor ... moja mu pravi Luka ... tega se je bati ... ta ima krizo identitete ... vam rečem ... da renči kot pes ... prehranjuje se iz 'okoli-pasne-torbice' z vonjem po mojih briketih ... piha kot vihar ... s tistim ne grem priboljškov zobat ... 

... druga je bolj prijazna ... nastavi trebušček ... ampak glej ga zlomka ... to ni tako kot pri nas kužkih ... mi nastavimo trebušček za 'božaj božaj' ... ona, domača mačka, ona pa potem udari z zadnjimi tacami ... in to je ubijalski gib ... 

... če me moja ne bi pravočasno povabila k sebi bi imel lep okras na nosu ...

... ampak z Lili se da lepše pomeniti ... ona je mačja dama ... in kot prava ženska zna uporabljati možgančke ... Luka pa zganja slabo voljo ... 'tista, ki misli, da je šefica' pravi: "da zaradi starosti" ... hmmm ... star pa slabovoljen ... pa češ, da je dal že vse njene pse čez ... no ... ja ... to pa ni kar tako, ker je baje številka tistih pred mano kar visoka ... 

... preprosto povedano sem jaz, Tit ptičar, padel v mačji svet ... in sedaj ne vem, zakaj ima na trgovini napis: Pasji svet ... 

... vam rečem ... to je en narobe pasje mačji, mačje pasji svet ... in po moji mladičkasti pameti so te 'mačje zadeve' šele začetek ... kako se mačja štorija odvije boš zagotovo še slišal ... in po moje tudi videl, ker ona misli, da je takšne zadeve dobro snemati ... alala kaj si ja nor ... kam sem jaz prišel ... 

... no, dokler mene ne preoblikuje v bitje, ki mijavka, sem še na dobrem ...  

... se nadaljuje ... 

Tit in Lili ... učenje življenja v sožitju ...

 

Okoli hrane se svet vrti

Pozdravljen bralec ...

oglašam se jaz, ptičarček Tit ... 

ali veš, da nekateri ljudje, ki imajo pse, okoli pasu nosijo torbice ... pa ne za mobilnike ali tablice ali denarnice ali kartice alala... ne ... torbica okoli pasu pasjega skrbnika skriva pasje zadeve ...

... in danes je napočil dan, da odkrijem skrivnost pasje torbice kot jo vidim iz mladičkaste perspektive ...

... ja ... no .. najprej se jaz, ptičar Tit, ne strinjam z nazivom 'pasja torbica' ... zakaj se temu nazivu upiram ... preprosto, ker jo ima za pasom šefica ... in ne jaz, pošteno ptičarsko bitje ... po tej logiki je to bolj človeška malha ... mošnjiček ... shranjevalnica pasjih dobrot namenjenih kužkom kot sem jaz ... 

... in moja šefica nima samo ene torbice ... neee ... to je za pasjo učiteljico očitno premalo ... ona kolovrati naokoli, kar z dvema torbicama ... 

... in kolikor sem slišal, je dolginu, ki ga imenuje Tjaž, nekaj nakladala, da bo potrebovala še tretjo ... je rekla ... za prehodno obdobje "ko psa še ne jesta iste hrane in moram nekje nositi še igrače, ker se Tit že sedaj rad igra" ... ha ha ha ... kaj pa je mislila, da se mladiček ptičarček ne igra, al' kako že ... 

... baje se tista Otta dooolgooo ni igrala ... ja ... zato pa psov ne primerjamo ... kaj ti ni jasno ženska bučka ... jaz, Tit veličastni, se že sedaj borim za igrače ... 

... oprosti bralec, ker sem odplaval malce iz smeri ... mi, mladički še nimamo tako močne osredotočenosti ... naj se vrnem k pirpovedi o hrani v čudežni 'okoli-pasni-torbici' ... 

... iz te viseče sklede se širi vonj slastne hrane ... takšne za mene pasjega mladička ... hmmm ... ampak moj nosni detektor zaznava še dodaten vonj ... 

... in ker se moj pasji nos ne moti, saj je že sedaj sposoben najti marsikaj zanimivega ... no ... je v drugi torbici drugačna hrana ... za tisti ptičarski orkan imenovan Otta ... 

... torej mi trije (, če slučajno mačka ostane doma) pohajkujemo po hribih, travnikih in že tudi cestah, pločnikih, parkih ... s to prenosno delikateso ... noro ... vrhunsko ... imam sužnjo, ki mi nosi hrano ... kam gre ta svet si rečem ... 

... no, ampak ni vse tako, da sem jaz kralj in ona podložnica, ki mi ponižno nosi hrano ... neeee ... 

... veš kaj ona s tem počenja ... vedno kadar jo pogledam ali pritečem do nje ... hop: reče 'ja' (hmmm ... le kaj sedaj ta beseda pomeni) in mi da hrano ... 

... in ne boš verjel ... ko jo pogleda tista Otta naredi enako ... reče 'ja' in rjavi vihar dobi drugačen vonj hrane ... 

... moja podložnica le želi, da jaz dolgouhi ptičar nekaj naredim preden se mi pokori in me nagradi ... 

... očitno se mi to splača početi ... gledati in prihajati k tej zalogajnici sredi polja ... dejansko imam prenosno hranilnico ... in se nič ne pritožujem ... 

... ampak vse le ni tako preprosto ... občasno se ženski možgani malce skisajo in me zamenja za kokoš (mogoče, ker sem takšne barve, ki ji po starinsko pravijo 'grahasta') ... no, ko ji pamet malo zagode mi hrano posuje po tleh ... takrat moram vklopiti nos in izbrskati vse tiste slastne zaklade ... in ker Otta počne isto s svojimi zadevami se ne pritožujem ... raje hitro vklopim smrček, da mi gospa ', ki se ji ves čas mudi' vsega ne pohrusta ... uh ... to je izziv ... ampak ji bom že pokazal, samo da zrastem ne bo imela šanse ...  

... kakorkoli že je moj želodček ves čas prijetno sit ... in ko se dan zaključuje dobim še hrano iz sklede ... da se res konkretno napokam in mirno presmrčim noč ... 

... priznam, da se moja ptičarska rita s tem kar strinja ... in nad tem se pa res nič ne pritožujem in sem popolnoma zadovoljen ... le da ne bo ta ženska buča kakšna pravila spremenila ... zato uživam situacijo dokler traja ... 

... nadaljevanje sledi ... 

Tit in pojedina

Omejevanje

Pozdravljen bralec ... 

moja 'ta nova' je prepričana, da mladiček kot sem jaz ne sme kar naprej prosto tekati po hiši ... ja, kaj pa vem, če se jaz s to njeno ugotovitvijo čisto strinjam ... 

... če sem odkrit, bolj ne, kakor ja ... če bi se mene vprašalo (pa se me očitno ne), bi vedno našel nekaj, kar bi za kratek čas pritegnilo mojo pozornost in potem bi ponovno šel naprej .. 

... naj razložim, da se po ptičarsko tej dejavnosti reče: raziskovati ... problem nastane, ker se ji po človeško reče: delati neumnosti, saj so to navadno tiste zadeve, ki se jih po človeški logiki ne sme prakticirati ... 

... ona ima za to naziv: "učenje nezaželjenih vedenj" ... grizenje čevljev, stolov, blazin ... skratka ... vsega kar se zaleti v naše igličaste zobke ... 

... saj veš, da psi sproščamo utrujenost preko grizenja ... no, pasjemu božanstvu hvala, ker se je tudi šefica tega naučila ... 

... ona razume, da si ne morem pomagati ... sploh kadar sem noro utrujen ... zato nič ne kriči, krili ali negoduje ... ne ... samo tiho kot en simbol ob meni stoji in čaka, da moj ugriz malce popusti ... in hopla ... že stvar iz ust odfrči ...

... jaz bi namreč do onemoglosti vtikal nos v vse kotičke naše hišice ... za mladička se vedno najde nekaj, kar še ni okusil ... beri: dal med zobe ... 

... no ... kot sem rekel, se moja šefica s tem nič ne strinja, zato me občasno (, ko sem utrujen, nahranjen, napojen) daje počivati v omejitev ... v takšno kletko ... tale je plastična, notri je prijetno mehko, malce temneje ... še zmeraj lahko vidim kaj se okoli mene dogaja, vendar ne moram sodelovati na svoj pasji način ... 

... iskreno povedano me šefica omejuje v moji pasji kreativnosti ... pa kaj hoče pošteni ptičar ... se moram naučiti, da enkrat en malo popusti in potem drug ... 

... ko me da notri (sedaj je to že drugi dan) ... pardon ... ne daje me notri, ker grem kar sam ... vendar je ta samostojen vhod v pasjo počivalnico moje darilo njej, da sem čisto sprijaznjen z dejstvom 'koristnosti omejevanja' ... in zato si vzamem ptičarsko pravico imeti pri 'lekciji omejevanja' zadnjo besedo ... torej se v tej 'omejitvi' ali 'pasji spalnici' malce pritožujem ... 

... na kakšen način misliš, da poteka to pritoževanje: tako, da kakšno zapojem, vendar je to zato, ker sem tako utrujen, da potrebujem nekaj časa, da najdem pravi položaj telesca, da se možgani začnejo umirjati in telo sproščati ... 

... med počitkom se v namestitvi malce obrnem, spustim kakšen glasek ali zapojem kakšen ton, morda dva in nato ponovno zajadram v sanje ... 

... ko je šefica prvikrat slišala moje tožbe jo je malce zabolelo pri srcu ... ker se mora tudi ona navaditi mene, tako kakor jaz nje in tistega rjavega viharja, ki ga imenuje Otta ... sedaj čutim, da že pozna moj edinstven način umirjanja ... je bolj sproščena, ko tipka po računalniku ... pa še s tem se tolaži, da je to uporabno znanje vsakega psa ... 

... hja ... kaj pa vem ... bo čas pokazal svoje ... 

... no, skratka ... ne moti me, da sem tu notri, saj nisem predolgo ... toliko, da se naspim ... navadno odpre vratca te moje spalnice še preden se popolnoma zbudim, zato mi ni skrbeti, da bi me tiščalo lulati ali kakati pa mi nihče ne bi dal priložnosti poiskati travico, listje ali nekaj že kar je zunaj hišice ... 

... moja namestitev, pardon omejitev, je podobna protestantski cerkvi ... brez kakšnega okrasja za trening pasjih čeljusti ... notri je samo mehka postelja ... in to je to ... 

... ekola ... pa sem ti predstavil mojo počivalnico v kateri veselo hrkam ... kljub uvodnemu protestu ... 

... ampak saj veš dragi bralec, zakaj se trudim stresati začetno nejevoljo ... zato, ker pošteni pes mora imeti iluzijo 'zadnje besede' ... 

... nadaljevanje prihodnjič ...

 

Selitev v novi dom

Ejla spoštovani bralci ali cenjen bralec ... morda bralka ... 

... sem deset tednov star mladiček nemškega kratkodlakega ptičarja ... pravijo, da sem črno serast (pomeni da imam črno-bele madeže po dlaki) in seveda fantič ... moje veličastno ime Titanium Hudobrek, po partizansko Tit(ko) ... 

... zabeležim si dan: 7. 4. 2021 ... pomembna zadeva: prišel sem na nov naslov ... in k čisto svoji družini ... pa ne, da je tisti prejšnji kaj manjkalo ... kje pa ... tisti družini rečejo vzreditelji in pri njih sem ugledal lučko sveta ... za družbo sem imel kar trinajst (ja, prav si prebral: 13 bratcev in sestric) ... na koncu sva ostala še dva, ko se je 'ta nova skrbnica končno primigala po mene' ... 

... s sabo sem dobil pravcati paketek z 'dek'co', baby sinje moder Kong, pa briketke in dve paštetki, celo skledo, merilno posodico, da me 'ta nova' ne bo sestradala ... skratka s polno malho so me pobasali v avto in horuk proti Brežicam ... 

... pot sem mirno presmrčal na kolenih 'ta sveže' ... klepet dveh žensk in šumenje motorja me je kar uspavalo ... mislim, da je bila tale pot celo prekratka ... še preden smo prispeli na cilj sem se prebudil ... nekako sem čutil, da se bližam tistemu, kar bo v mojem pasjem obstoju stalnica ... kamor se bom vedno vračal ne glede koder me bodo tace nosile ... 

... pa nič skrbet' ... ne bom se sam potikal po širinah sveta ... 'ta nova se ima za pasjo učiteljico, zato predvidevam, da bo znala pravilno ravnati z mojo ptičarsko dušico' ... 

... na cilju me iz toplega vozila postavijo na hlad ... nekje na obrobju gozda je moje bivališče ... in nekako imam občutek kot bi se moja duša že srečala s temi kraji in temi ljudmi ... 

... olala in potem presenečenje ... mimo mene priteče rjav vihar ... zaljubljeno strmi v 'ta novo' ... in potem se celo 'po pasje oglasi' ... jaz ji nisem ravno ne vem kako zanimiv ... nobene posebne fascinacije ne povzročim ... ona gre svojo pot ... občasno se srečava (predvsem kadar drvi mimo mene do 'ta nove') ... 

... potem je tu en dolgin ... fant ... tega imam pa takooo rad, da sem kar ponorel ... tale fante mi je všeč ... z njim bova bluzila naokoli, ko bo 'ta nova' mučila druge skrbnike psov ... že čutim, da bo tako ... dokler ne bom šel tudi sam službovat ... potem bo z dečki konec ... no ... do tam je še veliko užitkov ... 

... in nato jejhata ... še dodatno presenečenje ... kosmata bitja, ki niso enaka meni ... oglašati se znajo podobno kakor psi (renčijo) ... kot dodatek pa še uvijajo hrbet, pihajo kot veter, oči se jim svetijo kot žarometi ... potem pa je tu še čisto njihova govorico ... nekako: mijev sem in mijev tam ... pa rep imajo pokonci ... še bolj kot jaz ... dlaka je mehka, puhasta ... zanimiva ... 'ta nova' pusti, da se z noskom dotaknem, povohljam, ko pa me zajame strast, kar naenkrat ne morem do mehkotačke ... čeprav še malo silim, pa še malo potiskam mi ne uspe ... me čudežno drži stran ... hmmm ...

... in potem ves nejevoljen. pogledam 'ta novo' in se nekako skloni, dlan ima kakor sklečko in notri hrano ... pritečem ... pojem ... odlično: samopostrežba v gozdu ... 

... in še dodatno zadovoljstvo to ponovi vedno kadar jo pogledam ... sploh navdušena je, ko pogledam stran od muce ... zanimivo ... tu se nekaj pomembnega dogaja ... 

... tako dam čez prvo spoznavanje okolja ... 

... odtacamo domov ... utrujen sem ... že na ogledu okolice sem se kar na rito sesedal ... čas bo za počitek ... 

... le kje bom spal ... hja ... v neko škatlo me da ... notri je dek'ca ... mehko je ... ampak sem sam ... nikogar za stiskat' in cartljat' ... se moram kar pritožiti ... jokcam ... zavijam ... morda se me usmili in me da kam drugam ... ali mi pusti svobodo, da si najdem nekaj kjer bom spal ... 

... naj ti zaupam, da je trdosrčna 'ta nova' ... se me ne usmili ... in ker sem utrujen se spravim spat ... niti ni tako slabo tam notri ... toplo je ... slišim ostale ... nekako se bom že navadil ... še zmeraj pa je bolj prijetno stiskanje k bratcem in sestricam ... ampak tako pač je ... sedaj nimam druge možnosti kot da se naučim novega načina ... 

... nadaljevanje sledi ...

Titanium Tit prvi dan v novem domu