Spremljevalci

sobota, 8. januar 2022

... ko pes zboli ... skrbnico duša boli ...

 ... pozdravljen skrbnik psa ... TiT tu ... tista ptičarska rita, ki ti je veselo servirala porcije svojega odraščanja ...

... do trenutka, ko se je vse na glavo obrnilo ... do usodnega 18. 8. 2021 ... ko je Otta iz mojega in Lenkinega življenja odšla ... odletela ... in se v energijo večne zavesti odela ... 

... ampak o tem še nisem pripravljen govoriti ... predvidevam, da nekoč bom ... vendar sedaj ni čas za tovrstno debato ...  

... no takle ... 

... če si mislil ... in se morda po tihem radostil, da se ne bom več oglasil ... ja ... si se zmotil ... kajti jaz, TiT ... Hudobreški mul'c ... kakor me sedaj najpogosteje imenuje tista moja, sem še zmeraj precej glasen ... 

... to, ali sem pri svojih komentarjih življenjskih okoliščin in situacij tudi jasen, pa je že druga stvar ... 

... ampak tudi to ni tema današnjega čveka ... danes ti zaupam eno večno resnico skrbniškega življenja ... 

... pa začniva ... takle ... 

... po tistem groznem avgustovskem dnevu, ki ga še kar prebolevava ... jaz in tista moja Lenka ... pa verjamem, da se še kdo s simpatijo nasmehne ob pogledu na fotko moje Otte ... no ... 

... po tistem 'incidentu življenja' ... polomu nad zlomom ... črnimi oblaki smrti ... 

... po tistem je moja čisto znorela ... se sprašuješ kaj je počela ... hodila je ... pa hodila ... pa še mal' tekla ... pa hodila ... hribi ... ravnina ... hoja ... kilometri so se obračali kot da tekmuje s sabo .. življenjem ... minevanjem ... smrtjo .... kot bi se želela do Otte povzpeti ... jo spet objeti ...  

... sploh je nisem mogel ustaviti ... ona je kar brzela ... norela ... kot hitri vlak po progi življenja ... 

... če si jo od daleč opazoval je zgledalo kot bi želela pobegniti ... od žalosti ... praznine, ki se je ugnezdila na mesto Ottinega obstoja ... 

... in jaz ptič (takrat še mladič) sem z dolgimi ušesi debelo gledal ... in skrbel ... in hodil z njo ... za njo ... ob njej ... prilepljen na njo ... ona pa je samo šla ... pa šla ... in jaz z. njo ... brez postanka ... kot nevidna senca ... 

... najin prijatelj je pametno rekel: "... on (to je mislil mene TiTa) bi zate naredil vse ..." ... o kako prav je imel ... kako so besede resnično zvenele ... so tudi bolele ... kajti ...

... kakor ti veš, da je moje telo nekako veeeliiikooo ... ogromno ... in se je uprlo: " ... vidva, sedaj pa dovolj ... ustaviti se je treba ... kruta resnica izgube ne bo kar izginila ... ne ... še zmeraj bo tu ... pa če vidva hitita ... norita ... glavi v pesek tiščita ... Otta je telesno odšla ... in sedaj se vidva ustavita ..." 

... o ja ... si že slišal za ABS zavore ... no življenje jih je pri nama uporabilo ... se je kar zakadilo, ko naju je ustavilo ... kako ... no tako, da se je moj telešček odločil obležati ... tace niso več mogle vsega tega zdržati ... telo je zavrelo ... to po tvoje skrbnik pomeni, da se je vnelo ... kosti ... želodec ... 

... nič ni več delovalo ... telo ptiča takrat že adolescentnega 'mladiča' je remont potrebovalo ... obnovo ... popravilo ... in jo je ustavilo .... to mojo Lenko ... ta orkan v človeški podobi ... 

... ja ... bolan pes je še bolj bolana skrbnica ... takšna, ki si očita ... ki toliko o psih ve ... pa konec koncev pozabi na vse, ko pade v nagon po preživetju ... 

... ali ni to nekako podobno nam kužkom ... ko samonadzor odpove in se nagonu pot odpre ... 

... pa saj ljudje niste toliko drugačni od nas psov ... 

... in potem sva se zdravila ... telesno, čustveno ... lizala rane ... mesečarila ... ustvarjala ... se spoznavala ... in tu je nastal še en problem ... s tem 'uvidenjem kdo sem jaz TiT' ... ampak tudi to pustiva za drugič ... 

... rehabilitacija telesca je trajala ... vzponi ... padci ... solze ... smeh ... in ogromno 'soul searching' trenutkov ... ne mojih ... njenih, Lenkinih ... jaz, kuža ne potrebujem 'pre-spraševanja' ... moja čustva so neobremenjena ... čista ... globoka ... pasja iskrenost ... 

... in ja v tem vmesnem času od enega telesnega brodoloma do drugega se je zgodilo še toliko toliko hudega ... tudi nekaj lepega ... ampak veliko preveč težkega ... 

... o tem ti napišem več zelo kmalu ... da ne bom danes predolg ... 

... se nadaljuje ... 


TiT in njegova velika uplenitev 



Ni komentarjev:

Objavite komentar

... ko pes zboli ... se svet skrbništva drugače vrti ...

... pozdravljen bralec ... TiT ... Hudobreški mul'c tule ...  ... naj te samo opomnim, da sem prejšnji zapis zaključil na točki, ko je m...