Spremljevalci

sobota, 10. april 2021

Okoli hrane se svet vrti

Pozdravljen bralec ...

oglašam se jaz, ptičarček Tit ... 

ali veš, da nekateri ljudje, ki imajo pse, okoli pasu nosijo torbice ... pa ne za mobilnike ali tablice ali denarnice ali kartice alala... ne ... torbica okoli pasu pasjega skrbnika skriva pasje zadeve ...

... in danes je napočil dan, da odkrijem skrivnost pasje torbice kot jo vidim iz mladičkaste perspektive ...

... ja ... no .. najprej se jaz, ptičar Tit, ne strinjam z nazivom 'pasja torbica' ... zakaj se temu nazivu upiram ... preprosto, ker jo ima za pasom šefica ... in ne jaz, pošteno ptičarsko bitje ... po tej logiki je to bolj človeška malha ... mošnjiček ... shranjevalnica pasjih dobrot namenjenih kužkom kot sem jaz ... 

... in moja šefica nima samo ene torbice ... neee ... to je za pasjo učiteljico očitno premalo ... ona kolovrati naokoli, kar z dvema torbicama ... 

... in kolikor sem slišal, je dolginu, ki ga imenuje Tjaž, nekaj nakladala, da bo potrebovala še tretjo ... je rekla ... za prehodno obdobje "ko psa še ne jesta iste hrane in moram nekje nositi še igrače, ker se Tit že sedaj rad igra" ... ha ha ha ... kaj pa je mislila, da se mladiček ptičarček ne igra, al' kako že ... 

... baje se tista Otta dooolgooo ni igrala ... ja ... zato pa psov ne primerjamo ... kaj ti ni jasno ženska bučka ... jaz, Tit veličastni, se že sedaj borim za igrače ... 

... oprosti bralec, ker sem odplaval malce iz smeri ... mi, mladički še nimamo tako močne osredotočenosti ... naj se vrnem k pirpovedi o hrani v čudežni 'okoli-pasni-torbici' ... 

... iz te viseče sklede se širi vonj slastne hrane ... takšne za mene pasjega mladička ... hmmm ... ampak moj nosni detektor zaznava še dodaten vonj ... 

... in ker se moj pasji nos ne moti, saj je že sedaj sposoben najti marsikaj zanimivega ... no ... je v drugi torbici drugačna hrana ... za tisti ptičarski orkan imenovan Otta ... 

... torej mi trije (, če slučajno mačka ostane doma) pohajkujemo po hribih, travnikih in že tudi cestah, pločnikih, parkih ... s to prenosno delikateso ... noro ... vrhunsko ... imam sužnjo, ki mi nosi hrano ... kam gre ta svet si rečem ... 

... no, ampak ni vse tako, da sem jaz kralj in ona podložnica, ki mi ponižno nosi hrano ... neeee ... 

... veš kaj ona s tem počenja ... vedno kadar jo pogledam ali pritečem do nje ... hop: reče 'ja' (hmmm ... le kaj sedaj ta beseda pomeni) in mi da hrano ... 

... in ne boš verjel ... ko jo pogleda tista Otta naredi enako ... reče 'ja' in rjavi vihar dobi drugačen vonj hrane ... 

... moja podložnica le želi, da jaz dolgouhi ptičar nekaj naredim preden se mi pokori in me nagradi ... 

... očitno se mi to splača početi ... gledati in prihajati k tej zalogajnici sredi polja ... dejansko imam prenosno hranilnico ... in se nič ne pritožujem ... 

... ampak vse le ni tako preprosto ... občasno se ženski možgani malce skisajo in me zamenja za kokoš (mogoče, ker sem takšne barve, ki ji po starinsko pravijo 'grahasta') ... no, ko ji pamet malo zagode mi hrano posuje po tleh ... takrat moram vklopiti nos in izbrskati vse tiste slastne zaklade ... in ker Otta počne isto s svojimi zadevami se ne pritožujem ... raje hitro vklopim smrček, da mi gospa ', ki se ji ves čas mudi' vsega ne pohrusta ... uh ... to je izziv ... ampak ji bom že pokazal, samo da zrastem ne bo imela šanse ...  

... kakorkoli že je moj želodček ves čas prijetno sit ... in ko se dan zaključuje dobim še hrano iz sklede ... da se res konkretno napokam in mirno presmrčim noč ... 

... priznam, da se moja ptičarska rita s tem kar strinja ... in nad tem se pa res nič ne pritožujem in sem popolnoma zadovoljen ... le da ne bo ta ženska buča kakšna pravila spremenila ... zato uživam situacijo dokler traja ... 

... nadaljevanje sledi ... 



Tit in pojedina

Ni komentarjev:

Objavite komentar

... velik ... večji ... hmmm ...

Pozdravljen bralec ... Tit tu ...  ... jaz Titanium Hudobrek sem en takšen črno serast mladič ptič ... in veš kaj je pravi hudič ... da, čep...