... ko pes zboli ... se svet skrbništva drugače vrti ...

... pozdravljen bralec ... TiT ... Hudobreški mul'c tule ... 

... naj te samo opomnim, da sem prejšnji zapis zaključil na točki, ko je moj telešček rekel: "... ne zmorem več ... Lenka ... se je potrebno umiriti ... dejstvo Ottine izgube sprejeti ... in z mano, TiTom naprej živeti ..." ... 

... in potem sva se zdravila, celila, vzpenjala in padala, napredovala in nazadovala ... na vlakcu smrti živela ... pa se na tem potovanju prav nič lepo nisva imela ... 

... pomembno pa je da sva preživela ... in postala vsak zase in oba skupaj nekakšna junaka ... 

... moja Lenka je takšna, da se ob težkih dogodkih ustavi ... in sproži notranji mentalni posvet: "... česa me situacija uči ... kaj sem spregledala .... kje se skriva lekcija življenja ..." ... če tega razmisleka ni, se sprememba ne zgodi ... se lekcija preprosto ne nauči ... in se na neki točki obstoja enaka učna urica ponovi ... 

... in česa se je iz te najine prve kalvarije naučila ... v skromnem zapisu to učenje takole zveni ...

... ja ... da je psa potrebno sprejeti ... pa ne samo v besedah ... tam notri ga je potrebno k sebi vzeti ... v srcu ... ga objeti takšnega kot je ... saj si je tudi ta pes izbral sebe v podobi v kakršni pač je ... zato da se on in ti učita ... rasteta ... plemenitita ... in izza sebe lepši svet pustita ... 

... svet sprejemanja ... ljubezni ... avtentičnosti ... edinstvenosti ... enkratnosti ... neponovljivosti ... 

... da je potrebno odvreči iluzije uma ... da je potrebno pravljicam vsebino spremeniti ... da se je potrebno iz dvojine v ednino poglobiti ... 

... ne bova dva ... nisva Otta in TiT ... sem samo Jaz, TiT ... Hudobreški mul'c ... tu sem ... v ednini ... ampak hkrati v vseh mavricah vesolja ... poseben ... enkratno neponovljiv ... 

... ja ... tega se je učila ... hkrati pa se je spet zlomila ... kajti usoda, kar ni smrtonosnega objema spustila ... in tako sva se od muce Luke poslovila ... in se je spet pojavila nova praznina ... bolečina ... 

... pa sva se objela ... in sva počasi in tokrat skupaj prebolela ... 

... no ... pa je tik pred obratom leta prišel še en račun ... in je močno zbolela Lili mehkotačka ... najina tigrasta mačka ... in nama je še pobegnila ... trinajst dni naokoli hodila ... in se na robu smrti vrnila ... TiT in Lenka jo s vso veterinarsko znanostjo sedaj skupaj sestavljamo ... in držimo tačke in pesti, da zagnanost in ljubezen čudež naredi ...  

... in kaj se nato na novega leta dan zgodi ... tudi TiT, Hudobreški mul'c noro in hudo zboli ... 

... in ne vem skrbnik kako je pri tebi, ko se bolezen psa zgodi ... pri meni Lenka tako trpi, da je za gledati ni ... še 'dobro' da mene vse tako boli, da energije za ukvarjanje z njo preprosto ni ... pa navzven tudi veliko videti ni ... ker ona se junaško drži ... notri v globini pa trpi ... 

... se sprašuješ kaj se mi je sedaj zgodilo ... ja nič ... ta moja lastnost vse po ustih nositi se je končala s precejšnjo težavo ... takšno, da sem od bolečine jokal in stokal ... 

... pa ja saj vem, da tudi ti veš, da sem en jokec stokec ... ampak ona, Lenka je vedela, da gre sedaj čisto in popolnoma zares ... sreča je ta, da veterinar ve in zna kako se takšnemu ptiču pomaga ... 

... in da boš vedel sem letos ponosen nosilec računa številka ena iz veterinarske ambulante ... 

... sedaj, ko moja to piše lahko sporočim, da gre moje počutje na bolje ... moja me pazi ... manj z mano naokoli lazi ... končno se je naučila, da če pes ne sme pošteno in bogato jesti ... tudi ne sme naokoli bresti ... energijo je potrebno v obnovo celic dati ... ne pa to dragoceno moč naokoli sejati ...

... ja verjamem, da je za skrbnika hudo, ko je psu slabo ... sporočam pa, da pes na slabem počutju potrebuje čustveno stabilnega skrbnika ... zato Lenka v težavnih časih najina teleščka in duši "energijsko podpre" ... moje okrevanje je tako precej lepše in tudi hitrejše ... 

... no ... ko sedaj gledam nazaj ugotovim, da je bilo to skorajda eno leto skupnega življenja velika bitka za preživetje ... 

... in v vesolje sporočam, da se je moja Lenka naučila ... jaz, TiT, Hudobreški mul'c, ti univerzum to lahko zagotovim ... ker jaz energije vesolja brez sita lovim ... ona se je naučila ... in sedaj bi pa midva mir rabila ... da končno razpreva krila in k skupnemu življenju poletiva ... 

... se nadaljuje ... 

... to sva posnela dve uri preden se je druga huda borba začela ... 

 

... ko pes zboli ... skrbnico duša boli ...

 ... pozdravljen skrbnik psa ... TiT tu ... tista ptičarska rita, ki ti je veselo servirala porcije svojega odraščanja ...

... do trenutka, ko se je vse na glavo obrnilo ... do usodnega 18. 8. 2021 ... ko je Otta iz mojega in Lenkinega življenja odšla ... odletela ... in se v energijo večne zavesti odela ... 

... ampak o tem še nisem pripravljen govoriti ... predvidevam, da nekoč bom ... vendar sedaj ni čas za tovrstno debato ...  

... no takle ... 

... če si mislil ... in se morda po tihem radostil, da se ne bom več oglasil ... ja ... si se zmotil ... kajti jaz, TiT ... Hudobreški mul'c ... kakor me sedaj najpogosteje imenuje tista moja, sem še zmeraj precej glasen ... 

... to, ali sem pri svojih komentarjih življenjskih okoliščin in situacij tudi jasen, pa je že druga stvar ... 

... ampak tudi to ni tema današnjega čveka ... danes ti zaupam eno večno resnico skrbniškega življenja ... 

... pa začniva ... takle ... 

... po tistem groznem avgustovskem dnevu, ki ga še kar prebolevava ... jaz in tista moja Lenka ... pa verjamem, da se še kdo s simpatijo nasmehne ob pogledu na fotko moje Otte ... no ... 

... po tistem 'incidentu življenja' ... polomu nad zlomom ... črnimi oblaki smrti ... 

... po tistem je moja čisto znorela ... se sprašuješ kaj je počela ... hodila je ... pa hodila ... pa še mal' tekla ... pa hodila ... hribi ... ravnina ... hoja ... kilometri so se obračali kot da tekmuje s sabo .. življenjem ... minevanjem ... smrtjo .... kot bi se želela do Otte povzpeti ... jo spet objeti ...  

... sploh je nisem mogel ustaviti ... ona je kar brzela ... norela ... kot hitri vlak po progi življenja ... 

... če si jo od daleč opazoval je zgledalo kot bi želela pobegniti ... od žalosti ... praznine, ki se je ugnezdila na mesto Ottinega obstoja ... 

... in jaz ptič (takrat še mladič) sem z dolgimi ušesi debelo gledal ... in skrbel ... in hodil z njo ... za njo ... ob njej ... prilepljen na njo ... ona pa je samo šla ... pa šla ... in jaz z. njo ... brez postanka ... kot nevidna senca ... 

... najin prijatelj je pametno rekel: "... on (to je mislil mene TiTa) bi zate naredil vse ..." ... o kako prav je imel ... kako so besede resnično zvenele ... so tudi bolele ... kajti ...

... kakor ti veš, da je moje telo nekako veeeliiikooo ... ogromno ... in se je uprlo: " ... vidva, sedaj pa dovolj ... ustaviti se je treba ... kruta resnica izgube ne bo kar izginila ... ne ... še zmeraj bo tu ... pa če vidva hitita ... norita ... glavi v pesek tiščita ... Otta je telesno odšla ... in sedaj se vidva ustavita ..." 

... o ja ... si že slišal za ABS zavore ... no življenje jih je pri nama uporabilo ... se je kar zakadilo, ko naju je ustavilo ... kako ... no tako, da se je moj telešček odločil obležati ... tace niso več mogle vsega tega zdržati ... telo je zavrelo ... to po tvoje skrbnik pomeni, da se je vnelo ... kosti ... želodec ... 

... nič ni več delovalo ... telo ptiča takrat že adolescentnega 'mladiča' je remont potrebovalo ... obnovo ... popravilo ... in jo je ustavilo .... to mojo Lenko ... ta orkan v človeški podobi ... 

... ja ... bolan pes je še bolj bolana skrbnica ... takšna, ki si očita ... ki toliko o psih ve ... pa konec koncev pozabi na vse, ko pade v nagon po preživetju ... 

... ali ni to nekako podobno nam kužkom ... ko samonadzor odpove in se nagonu pot odpre ... 

... pa saj ljudje niste toliko drugačni od nas psov ... 

... in potem sva se zdravila ... telesno, čustveno ... lizala rane ... mesečarila ... ustvarjala ... se spoznavala ... in tu je nastal še en problem ... s tem 'uvidenjem kdo sem jaz TiT' ... ampak tudi to pustiva za drugič ... 

... rehabilitacija telesca je trajala ... vzponi ... padci ... solze ... smeh ... in ogromno 'soul searching' trenutkov ... ne mojih ... njenih, Lenkinih ... jaz, kuža ne potrebujem 'pre-spraševanja' ... moja čustva so neobremenjena ... čista ... globoka ... pasja iskrenost ... 

... in ja v tem vmesnem času od enega telesnega brodoloma do drugega se je zgodilo še toliko toliko hudega ... tudi nekaj lepega ... ampak veliko preveč težkega ... 

... o tem ti napišem več zelo kmalu ... da ne bom danes predolg ... 

... se nadaljuje ... 

TiT in njegova velika uplenitev 

Diši, diši ... oh kako diši ...

Pozdravljen bralec ... oglašam se Tit ... 

... ni mi čisto jasno kaj ta moja dvonožna podložnica razmišlja ... ampak to, da se zadnje dni velikokrat za glavo drži kaže na to, da nekaj ji čisto jasno le ni ... 

... ljube višje sile ... jaz Tit Mul'c mislim, da vem kje in kaj je vzrok tega njenega nenadnega glavobola ... 

... dogaja se namreč na vedno isti lokaciji ... in ker se ptiči mladiči in še vsi ostali kužki učimo tudi prostorsko ... kar po domače pomeni, da vedenje povežemo tudi z lokacijo na kateri se vi, preljubi skrbniki, na našo aktivnost odzovete ... 

... aha ... ob tej bukvi se je prijela za glavo .... pomeni, da tisto, kar sem v bližini drevesa počenjal v njenem skrbniškem čustvenem življenju izzove reakcijo ... iz česar sledi zaključek, da je moje vedenje nekako pomembno ... 

... in tale moja 'deklica za vse' se sedaj ob številnih bukvah, hrastih, grmičkih za srce drži ... široko odprta usta drži ... oči na peclje dobi ... in na koncu zazveni "Tit ... priiiidiii ..." ... 

... ja nič ... ženska je naivno mislila, da se bom nje, amaterke v lovu, vse življenje za hlače držal (za 'kiklo' se je pač ne morem, ker je njena garderoba še ni ugledala) ... 

... da bom njena beba ... ljubček nedolžen, ki se bom gozdnih živalic bal ... 

... oj ženska ... zbudi se ... Titanium Hudobrek sem vendar potomec lovskih psov ... ali si ta zapis na rodovniku zgrešila (pa tako si ga po rokah vlačila) ... a ti ne veš, da je moja mami Resa Hudobrek in oči Alin Krebil in da imata pod imeni zapisane nekakšne črke in številke ... 

... eeee ... to niso nadnaravne kode ... ne to so tudi lovski dosežki ... torej sta mama in ata lovska psa ... in ti pričakuješ, da bom jaz nedolžna sirota ... 

... eeee ... draga moja ', ki si predstavljaš, da si šefica' ... pomota ... pomota ... velika zmota ... 

... Titanium Hudobrek sem ugotovil, da med bukvami, hrasti, grmi in grmički, stezicami in borovnicami diši, diši ... oh kako noro diši ... po divjadi ... srnice, pa srnjački, pa kakšna košuta, pa lisica, pa zajec ... eeee ... draga moja ni da ni ... 

... moj mali repček se tako na hitro premika v vseh vonjskih užitkih, da ti je lahko takoj jasno kaj sledim ... 

... ja ... in na sledi znam tudi lajati ... od samega užitka ... pa verjetno še zato, da da me ti lažje najdeš ... mislim, da urno tečeš za mano v pravo smer ... in ne kar nekam v tri dni, ker ti narava take vonjske sposobnosti podarila ni ... 

... in jaz, Tit Veliki Lovec imam načrt ... moja naloga je nos na tla, rep v zrak pa hojla za vonjem, nato ti, podložnica izza mene lomastiš in lomiš veje, da divjad z veseljem skaklja ... 

... Otta pa v zasedi počaka (zato, ker si je naučila tolikšnega samonadzora, da se še premakne ne) in bo plen nato prestregla ter ga zadržala do mojega prihoda ... 

... a praviš, da se ne strinjaš ... lej draga moja šefica ... če pa ti logističen načrt mene ptičarja ne ustreza ... ja nič ... se bo pa potrebno spet v učenje zapoditi ... in mene velikega, urnega, vztrajnega Titaniuma Hudobreka podučiti, da se ptičarskega nosa ne sme brezglavo in vihravo v družbeno nesprejemljive situacije zapoditi ... 

... da bodo moji lovski podvigi doživeli razcvet in sprejemanje pod točno določenimi pogoji ... in ne vsepovprek ... 

... no tako, dragi bralec ... sedaj si obveščen, da je nagon odprl oči, se lenobno pretegnil, otresel zakrnelost in udaril na plan ... tale lovska odisejada se je šele pričela ... je v povojih pa že noro silovito brca, se dere in kriči ... 

... tako, da lahko v prihodnje pričakuješ še številne lovske prigode ptiča odraščajočega mladiča ... in njegove za lov nevešče dvonožnice ... hmmm ... le kdo bo koga spreobrnil ... 

... se nadaljuje ... 

Titanium Hudobrek v lovskem počutju 

Oda otroški razposajenosti mladiča ptiča

Pozdravljen bralec ... Tit tu ... 

danes me moja dvonožnica na sprehodu pomenljivo pogleda ... njen pogled ujame tisti trenutek, ko brezskrbno, radostno in norčavo poskakujem ... z glavo zmigujem .... in z ušesi opletam sem in tja ... noro se veselim življenja ... raziskovanja ... tekanja ... tistega, kar imamo mladiči (tudi takšni ptiči kot sem jaz, Titanium Hudobrek) najraje ... 

... in dvonožnica podložnica jasno in glasno reče: "Titko Ritko, ti imaš brezskrbno pasje otroštvo!" ... resnično ... življenje uživaš z največjo zajemalko, kar jo kuhinjski pripomočki premorejo ... 

... bralec ... takle ti povem ... moje ptičarsko življenje je en sam pasji nasmešek ... nenehno raziskovanje ... testiranje zastavljenih mej ... tej nori aktivnosti dodam še spanje ... sanjarjenje ... grizenje ... in the best aktivnost: draženje Otte (, ki pa načeloma zadane ob Lenkin 'no nonsense' glas: "... pusti Otto pri miru ..." ali različica "... ne grizi Otte ...") ... nato se rad spravim še k negovanju mucke Lili in opazovanju tečnega mačonarja Lukca ... in seveda je med dnevnimi aktivnostmi tekanje, tekanje in še velikokrat tekanje ... vohljanje ... medpasje prijateljevanje ... igranje ... žoganje ... barantanje za hišne privilegije ... 

... jaz, Titko Ritko ... ki sem kuža pasje učiteljice sem poosebljena razposajenost ... takšno le redko vidiš in doživiš ... meni se ves čas same super reči dogajajo ... 

... tale moja podložnica ima že takšen dolg pasjeslovni staž, da živim po načelu 'daj pasjemu otroku priložnost učenja skozi igranje ...' ... 

... se sedaj sprašuješ kaj to izrazoslovje 'učenje skozi igranje' pomeni ... čisto enostavno rečeno ... znotraj postavljenih in spoštovanih meja se skriva moja norčava svoboda ... 

... ob zamenjavi začasnega bivališča s tem stalnim sem prejel mini knjižico 'Pasji bonton' ... ali po domače: seznam 'dovoljeno - prepovedano' ... in kmalu sem ugotovil, da se na listi dejansko nahajajo vedenja 'se splača ... izogni se, ker boš zabredel v težave' ... 

... na primer ... dovoljeno: spanje na kavču ... žvečenje žvečilk ... stresanje igrače ... vohljanje za briketi ... lulanje in kakanje na travico ... ogledovanje mačk mehkotačk ... in še in še ... 

... nato pa prepovedano: lajanje v muce ... grizenje kraljice Otte ... kraja hrane ... žvečenje preproge ... prehranjevanje z okoljskimi najdbami ... pretirani izbruhi ljubeznivosti do ljudi ... sklepanje znanstev z vsemi predstavniki pasje vrste ... samoiniciativno zasledovanje živalskih in človeških sledi ... izogibanje dežju ... 

... in kako to, da sem jaz ptič mladič kljub precej obširnemu seznamu 'ni dovoljeno' tako prešernega razpoloženja ... 

... zato, ker so vse te omejitve name prešle postopoma, nežno, neopazno, diplomatsko ... s pomočjo slednega povodca, hrane, pasje spalnice, človeške potrpežljivosti ... 

... če sem čisto iskren pogosto niti ne vem, ali sem ta pravila igre postavil sam ali so mi bila naložena ... tale moja služabnica je brihtne glave ... ptiča mladiča kar malo zmede in pretenta, da niti ne ve kaj točno dela ... 

... je pa za moja pasja ušesa odlična novica, da se pri nas glede reda in pravil zmenimo v tišini ... telepatsko (bi rekli nekateri) ... 

... kužki zmoremo prebrati marsikateri ( tudi skriti) namig ... zato so nam človeške besede včasih zoprna reč in nas samo medejo ... bolje razumemo, če se nam zadeve pokažejo ali pa jih sami naredimo in smo za storjeno nagrajeni ... 

... rešitve, ki zrastejo med našimi ušesi in so vam, skrbnikom, všeč, radi ponovimo in če nato za to pogruntavščino nagrado dobimo, še večje veselje za ponavljanje dobimo ... 

... bojda sem zato tako sproščen, neobremenjen, stress-free mladič ptič ... ker meje so ... in tud' morajo bit' ... in ker velja, da svoboda znotraj meja zagotavlja veselega pasjega mladička ... 

... se nadaljuje ... 

Ja no stiskanje je sestavni del učenja 

... velik ... večji ... hmmm ...

Pozdravljen bralec ... Tit tu ... 

... jaz Titanium Hudobrek sem en takšen črno serast mladič ptič ... in veš kaj je pravi hudič ... da, čeprav sem v glavi še majhen škrat ... sem v telesni obliki za svojo mladost ogromen fantič ...   

... in zaznavam, da me moja šefica pogosto takole spod čela pogleduje ... nemo, celo zaskrbljeno opazuje ... z glavo malo zmiguje ... in nato še doda češ, da sem "čisto nekoordiniran" ... no ... kadar z besedami ne varčuje in z mojo naglo rastjo ne sočustvuje, reče kar tako, malo na grobo: "Titko, ti si pa ena majčkena neroda" ... pa da ne boš mislil ... občasno se ji zgodi, da ji beseda 'štorast' ubeži ...

... navadno je to takrat, ko z ritko zadanem ob mizico in raztreščim kakšno skodelico ali kozarec... ali mi tačka na ploščicah v levo ali desno zbeži, da sam sebe spotaknem in na nosu obležim ... ali kadar padem s kavča kot zrela hruška samo zato, ker sem za kavč že prevelik ... ali ko po bregu ne tečem, ampak se kotalim, ker zadnje tace prehitevajo prednje in se v ptičarsko kotalečo gmoto spremenim ...

... skratka ... če se opišem lahko zagotovim, da imam doooolgeeee noge ... takšne ogromne šape ... in moja ušesa še zmeraj mahedrajo sem in tja ... in res velja, da so za hlajenje izjemno uporabna ...  

... seveda imam zaradi te svoje pojavnosti tudi težko rit ... zato nisem skakalec, ampak bolj plezalec ... v prevodu to pomeni, da na višje stvari položim prednje tace in glavo, nato pa milo gledam, kdaj se bo podložnica spomnila dvigniti ptičarsko rito ... 

... ona pa navadno samo strmi ... obrača glavo sem in tja ... in potem izzjava "Otta pa takšna nikoli ni bila" ... ona je atletinja ... poskočna ... vrteča ... govoreča ... rjava pošast ... 

... včasih komu razlaga, da se je Otta vedno vrhunsko zavedala lastnega telesa, da je tisto 'lestev pri reševanju' obvladala brez učenja ... da pa jaz očitno takšen nisem in ne bom, ker imam masivno telo ... 

... in potem modruje naprej o tem, da ima moj velik telešček tudi prednosti ... hoja na popuščenem povodcu ni problem, hitreje se umirim, nos je stabilen, glava umirjena, na kavi ob mizi ležim (in ne kot Otta stojim in Lenki težim) ... skratka ... kakor pri vseh življenjskih stvareh so plusi in minusi ... 

... če so pri Otti s tisto posebno merilno napravo za 'plečno višino psa' skakljali in se spraševali "ali bo dovolj visoka" ... je pri moji višini tako, da šefica milo upa, da ne bom previsok ... 

... lej, dragi bralec ... takle bom rekel ... življenje za takšne in drugačne lekcije poskrbi ... če bo moja dvonožnica potrebovala lekcijo o psu, ki je 'prerastel dovoljeno plečno višino' bo to učno uro dobila, se nečesa naučila in mene Titikota, ljubčka majčkenega, še naprej po rokah nosila ... 

... centimetri, milimetri gor ali dol ... ljubezen med skrbnikom in psom se ne meri ... in pripadnost ni izražena v številkah ... nam, kužkom, največ pomeni ljubljen in sprejet biti ... v vseh velikostih, oblikah, nagajivostih in olikah ... 

... se nadaljuje ... 

Tit ... Učenje (Je) ZaŽivljenje

Pozdravljen bralec ... Tit tu ... 

... tale moja služabnica ogromno časa posveti razmišljanju ... tuhtanju ... obračanju misli, zamisli, idej ... in če se mene, Titkota vpraša, je ta njena miselna zagnanost pogosto pot v pravo pasjeslovno znanost ... 

... če se kdaj vprašaš kako mi je živeti (in ... hmmm ... preživeti) s pasjo učiteljico bom popolnoma odkrit ... ni slabo ... in ni mi hudega ... tale moja učitelj'ca odlično poskrbi, da mojo ptičarsko rit nič ne tišči ... 

... namreč ženska se na potrebe mladiča (ptiča) spozna ... in jih (kakor ona temu pravi) usmerjeno kanalizirati zna ... 

... ona na dveh nogah temu pravi: učenje ZaŽivljenje ... zatrjuje, da morajo biti znanja uporabna ... praktična ... učinkovita ... 

... naj ti prišepnem, da moja dvonožnica uživa v opazovanju napredka v odnosu skrbnika in psa ... in je vesela, da se v tišini razumeta ... se rada imata ... se štekata ... spoštujeta ... dovoljujeta, kar je za dovoliti in se izogibata tistemu, česar ni mladiču pametno storiti ... 

... zato je njeno poslanstvo pasja učitelj'ca ... da lahko nekaj dobrega odnosu človeka in psa pridoda ... 

... jaz, Titanium Hudobrek, sem trenutno še takšen mladič, ki se moram marsičesa naučiti ... pravilom družbenega okolja pokoriti ... in pri tem tiho biti ... kar pri meni ni tako lahko dobiti ... 

... zato te moje privatne učitelj'ce ne spremljam na vsakem učnem koraku ... beri: učenec Tit nisem asistent na vsaki učni uri tečaja ... malce mi je hudo, da je temu tako, ker na tečaju sploh ni slabo ... ampak beseda in odločitev moje, ki misli, da je šefica, gotovo ni kar tako na pamet iz zraka vzeta ... 

... ona, Lenka, pravi, da priložnosti še bo ... da naglice ni ... da se nikamor ne mudi ... pa naj njena beseda obdrži ... 

... tako jaz, Tit, dve obliki šolanja poznam ... eno, tisto po domače in 'od doma' ... in drugo usmerjeno, pomeni v tečaju z vadišča, travnika ali parkirišča ...  

... in če mene vprašaš neke razlike v uporabni vrednosti ni, za kar tale moja vrhunsko poskrbi ... tisto, kar vzgojen in družbi prilagojen pes potrebuje brez dvoma pridobi ... s katerokoli obliko se že spoprijatelji ... od doma ali s tečaja Vzgojo (ali po Lenkino: 'vzgojne veščine') lahko pridobi ... 

... skrbnik psa, naj se ti globoko v središče srca zasidra misel ta ... učenje psa je Življenje ... Je ZaŽivljenje ... nikakor in ne samo za eno vadišče, dva travnika ali še kakšno parkirišče ... 

... se nadaljuje ... 

Tečaj ZaŽivljenje Razumeti psa 1 Vzgoja Akteriji: Titanium in Thor Hudobrek in Tiha 

Naj ti sporočim kako živim

Pozdravljen bralec ... Tit tu ... 

... no, samo upam lahko, da nisi pozabil name ptiča mladiča s polnim imenom Titanium Hudobrek ... jaz ne stojim in ne čakam ... jaz, gospodič Tit, odraščam ... in ni dolgo, kar sem zaključil s petimi meseci tuzemske eksistence ...

... moja človeška podložnica je zadnje mesece v fazi, ko peripetije ptičarskega odraščanja zapisuje v lastni glavi ... prstke pa ne spravi v akcijo ... hkrati mi obupano in skesano zatrjuje: "Titko Ritko, tolikooo dela imam, da ne utegnem" ... 

... ja, kaj pa mi je storiti ... se zaradi tega preseliti ... oditi ... kakšnega drugega zapisovalca zaposliti ... pa, ko me drugi ne razumejo ... vsaj ne tako natančno, kot ta moja ženska podložnica ...  

... čisto na urno in hitro ti sporočim kako trenutno živim ... 

... s takšno mega zajemalko marljivo zajemam življenjske radosti in norosti ... 

... prvo pomembno obvestilo ... igličaste zobke sem zamenjal za tiste 'ta prave' ... in sledila je probrazba ... iz ptiča v krokodila ... moja se kar za glavo drži ... pravi, da se "mora ta moja zobna pridobitev v dlesni namestiti in da je ta proces 'zobnega gnezdenja' za nas pse, precej bolj zoprn kakor sama menjava mlečnih za stalne" ... 

... jaz, zobata pošast Tit, imam prav navado, da na široko odpiram usta in iščem v kaj ugrnizniti ... ona pa zavija z očmi ... in moje zobne podvige trpi ... 

... druga pomembna vest ... postajam pravi moški ... saj veš ... razvijam moško spolno anatomijo ... in se že trudim z njeno uporabno vrednostjo ... žrtev pa je seveda Oona Adin dom ... kaj pa češ, če je že tu, na dosegu mojih tac in ravno prav visoka za treninge moje moškosti ... neumen bi bil, če te priložnosti ne bi sebi v prid spremenil ... 

... škoda, da tista, ki misli, da je šefica, te moje vadbe ne podpira ...in mojega spolnega udejstvovanja ne potencira ... in mi s tem ego podira ... ona, Lenka, me pri moji vadbi ali grdo pogleda, ali mi tace položi na tla, ali pokliče Otto, da mi izmakne podporo in izgubim ravnotežje ... skratka ženščina nekaj nizkotnega naredi, da se zabava prehitro v mojo frustracijo prelevi ... 

... nekaj ostaja tako kot je bilo ... še zmeraj glasno in jasno izražam svoja čustvena stanja ... kadar sem utrujen jočem, zdolgočasen jočem, želim Ottino igračo jadikujem, se mi rite ne da premaknit stok in jok ... skratka ... moja je ves čas na tekočem kaj se v moji duši dogaja ... 

... naj ti sporočim, da vremenske ekstreme črtim ... moje videnje dežja že poznaš ... naj ti zagotovim, da tudi ekstremno visokih temperatur ne trpim ... jaz, ptič fičfirič se hladim tako, da glavo v vodo potopim ... potem pa z uhlji maham sem in tja ... ustvarim efekt tuša ... in kapljice padajo po teleščku ter me prijetno hladijo ... 

... bog je dal slonom rilce ... jaz, Titanium Uhati pa za ohlajanje uporabljam ušesa ... 

... naj te še obvestim, da Otto sedaj že krepko prehitim ... moje noge so dolge in urne, tako da rjavi tornado nima šans ... 

... še vedno se rad učim ... tista, ki misli, da je šefica, je z mojimi učnimi podvigi zadovoljna ... no, vsaj zatrjuje tako ... in kdo sem jaz, da ji ne bi verjel ... 

... jaz, Titanium Hudobrek na klic vedno priletim ... kar krila dobim ... saj se pri Lenki nato mastim ... silno rad imam žoge ... in sedaj jih že delim ... na Lenkino dlan jih spustim ... 

... največ zabave najdem v iskanju ... iščem pa hrano, esence in žoge ... eno, dve in tri ... po njih pohitim šele ko dovoljenje dobim ... moja pravi, da je samonadzor temelj vzgojenega psa ... pa naj ga ima ... mislim, samonadzor ... na vzgojenega psa pa bo še malo počakala ... 

... gibanje po levi sem več ali manj osvojil ... noro navdušenje nad ljudmi je pošlo ... in tudi sprehoditi se mimo psov mi ni težko ... 

... mehkotačke vedno izsledim ... vendar se trudim, da jih pri miru pustim ... 

... zadnje čase na vse kar ima perje in krila stojim ...

... ponoči pri Lenki rito tiščim ... in če se le da ji non-stop za ritjo stojim ... 

... moja pravi, da sem en tak praktičen mladič ptič ... da z mano ni težav ... da se tudi v novih okoljih hitro umirim ... prilagodim ... jaz pa ji pravim, da zato, ker imam ob sebi njo ... 

... no ... midva s tole Lenko sva že sedaj pravi tim ... kaj še vse se nama zgodi, pa ti sedaj pogosteje sporočim ... 

... se nadaljuje ... 

Titanium Hudobrek pomočnik pri pisanju

Pasje dokazovanje

... pozdravljen bralec ... tu Tit ... 

... sem mali razmišljevalec (... da ne bom trdil, da sem filozof in s tem užalil sceno humanistov ... skratka, sem študijozen ptič mladič) ... 

... in pri nas majhnih pasjih knedlčkih ne gre drugače kakor da se občasno ustavimo v trenutku ... (no, ja, moja bi rekla, da je teh ogledovanj le malo preveč) ... no, v glavnem ... jaz se izjemno rad zazrem v daljavo (kot bi opazoval najčudovitejši sončni zahod) ... 

... to storim tako, da se občasno ustavim na vratih, sonček mi greje kožušček in jaz pametno zrem v okolico ... ali grizljam travico in občudujem premikanje mačke mehkotačke ... ali sedim na hribčku in mi ušesa plapolajo v vetru ... moja reče "smešno kot ene črne zastave slave" ... lej ... ne vem od kod te njene primerjave ... ampak včasih malo pretirava ... no ... da se vrnem na zadevo zaradi katere ti danes kradem čas ... 

... zato, ker sem takšen kontemplativen ptič mladič sem opazil eno izjemno zanimivo reč ... moja učitelj'ca je temu (z nasmehom) rekla ... "olala Otta se pa dokazuje" ... 

... ja ja ... jaz to vihravo rjavo Otto razumem ... no, vsaj trudim se jo razumeti (, če se ženske sploh da dojeti ... glede na to, da knjige pravijo, da so one iz lune in mi moški z marsa ...) 

... roko na srčka, jaz sem za Otto (bil) en mali vsiljivec, ki ji sedaj počasi lezem pod pasjo kožo (in na telešček) ... pomeni, da ji postajam vsak dan majčkeno bolj zanimiv (in verjetno nadležen, ker postajam hitrejši, spretnejši, zanimajo me njene igrače, žvečilke, postelja ...) ... 

... no ... skratka ... ona je bila prva ... moja temu pravi "staroselka" ... in češ, da je Otta vajena situacij "prišleki" (to sem pa jaz ... Tit prišlek) ... vajena ali ne ... punca ima sedaj, ko jaz odraščam, kar naenkrat potrebo po 'dokazovanju' ... oz. Lenka pravi, da Otta "postala sporočilna" ... 

... kako ta pasja obvestila širi ... na zelo zelo zanimiv način ... in meni se le zdi, da se vsi nekoliko sprašujemo o pomenu teh njenih dejanj ...

... naj ti predstavim dva dogodka ... 

... dan je ... in jaz mladič Tit zaspim v pasji spalnici (beri: hišni boks) ... Otta pa na moji novi 'postelji, ki zmanjšuje stres' ... čez čas mi moja šefica odpre vratca boksa (, češ da se boš lahko premikal, ker res ni nuje, da si zaprt) ... in po daljšem pretegovanju, razkazovanju trebuščka se priplazim na plan ... še ves požman, zaspan s samo enim ciljem: vreči pasjo rito na nekaj mehkega ... in seveda imam najkrajšo pot do 'anti-stres' postelje ... na kateri se gnezdi Otta ... ne dam se motiti v nameri ... odločno se zavalim na gospo spečo ... in kaj ona stori ... vstane, se otrese (imam občutek, da je v pasjih mislih kar mene s sebe otresla) in ... 

... graciozno zleze v globino pasje spalnice (če si pozabil moraš to brati: boks), ki sem jo zapustil jaz, Tit ... in sedaj ona Velika Otta zavzame boks ... noro ... in Lenka debelo pogleda (, ker gospa ptičarica nima navade spanja v omejitvah namenjenih pasjim otrokom) ... in izusti: "Otta nekaj dokazuje" ... ona očitno mora imeti zadnjo besedo ... 

... in podobno mora imeti zadnji ugriz ... ker pri žvečilkah pa gospa storijo sledeče ...

... pri naši hiši imamo takšen večerni obred, da si po večerji zobke negujemo in dlesni utrjujemo s pasjimi grizali ... in jaz, Tit veselo pograbim svojo žvečilko, najdem prostor in se trudim žvečiti, glodati ... skratka ... to čohalo pasjih dlesni z veseljem in vnemo takoj pospravim na varno v svoj želodček ... 

... ona Otta pa ne ... zadevo vzame ... nato se strateško namesti ... in me opazuje ... nič ne utrjuje obraznih mišic medtem, ko jaz mladič Tit hrustam dobrote ... ona čaka da jaz zaključim ... in šele takrat se ona loti tiste svoje sladice ... 

.... tako, da mi ne preostane drugega kakor da očarano (in razočarano) strmim v Otto, ki se masti ... 

... pa mi je spet dala vetra ... in dokazala, da zadnji grižljaj pripada njej ... svetemu psu našega družine ... 

... se nadaljuje ... 

Pasje dokazovanje

Vojna napoved

Pozdravljen bralec. Tit tu ... 

... deževna saga še kar vztraja ... in se nadaljuje ... 

... jaz, Titanium Hudobrek in dež tekmujeva ... v vztrajnosti ... meriva moči ... kdo bo prej klonil ... kdo se bo komu priklonil ... morda uklonil ... 

... bom jaz, ptič mladič, sklonil glavo in se vdal dežju ... ali pa se bo ta voda milostno ustavila in mi omogočila živeti ... zaenkrat sva vsak na svojem bregu ... jaz in dež ... nepopustljivo si zreva v oči, žugava in groziva ... 

... moja pravi, da je morda moja trma kriva, da bomo kmalu zrli v Panonsko morje ... tisto, ki je že davno odteklo ... in se sedaj vrača ... zato, ker tako trmarim ... in iščem izgovore, da mi ni treba na plano ... 

... ja tako je to ... nisem se še navadil na mokroto ... ne maram je ... in pika ... 

... dežne kaplje me bodejo ... bolijo ... zastirajo mi pogled ... hladijo mi trebušček ... skratka ... dežja ne maram ... gojim globoko sovraštvo ... 

... pri predzadnji poplavi z neba sem moji šefici pobegnil po hribu domov ... in ja ... nisem razumel besede 'pridi' ... jaz, Tit Pridkana ritka, sem si dovolil besedo gladko preslišati ...

... pa ti veš ... in jaz imam dokaz ... da to besedo izjemno rad slišim ... ampak tokrat ne ... po listju leteče dežne kaplje so delale takšen kraval, da še svojih pasjih misli nisem bil sposoben slišati ... beseda 'pridi' je bila samo oddaljen šepet ... 

... moja dvonožnica sedaj dobro ve, da bo odpoklic dokončno urejen, ko bom ptič mladič v teku zapustil hišni nadstrešek in se pognal za njo v z dežjem prepojen gozd ... eni imajo za skušnjavo srne, drugi muce, tretji ljudi ... jaz mladič ptič pa imam 'suho rit v dežju' ... 

... mislil sem, da bo šefica razumela ... imela usmiljenje do mene 'na suho letečega' ptiča mladiča ... ampak ne ... ona je elegantno (kolikor ji omogočajo nepremočjiva oblačila) prikorakala za mano ... mirno vzela povodec ... me pripela ... in me žrtev dežja peljala na luli kaki po cesti ... 

... ker tam ni listkov, ki vsaj malce zaščitijo mojo rito ... in jaz sem kot kaznjenec korakal ob njej ... po meni pa se je zlivala nebesna reka ... 

... ja takšna je ta moja ... da jo malce zatožim ... da se ti potožim ... 

... no še dobro, da je bil ta dežni pohod po njenih merilih izjemno prilagojen ... beri: kratek ... ona pravi ... bolj 'učna lekcija za ptiča mladiča, da se Lenkinih zahtev ne daje pod ušesa' ... no ... ali sedaj vidiš s kakšno trmasto žensko živim ... ni to življenje pravljica ... 

... še dobro, da je vsak nov dan ponuja možnost novega začetka ... tako se danes zjutraj optimistično postavim pred vrata ... in ko jih odpre ... oooo neeee ... dež ... 

... nočna mora ... gre Titko ritko raje spat ... sanjat sončka, rožice, čebelice ... in ko odprem očke ... možno je, da se sanje udejanijo ... hmmm ... ali pa tudi ne ... ampak fantazirati ni greh ... 

... se nadaljuje ... 

Sonček kod hodiš ... 

Desničar ... levičar ...

Pozdravljen bralec ... Tit tule ... 

... n'č bat' ... s to levo pa desno se nisem spustil v vode politike ... pri meni ptiču mladiču ni tega, da je leva kaj boljša od desne ... mene politične zdrahe kaj malo ... ali bolje ... čisto nič ne zanimajo ... 

... jaz fantič zajemam življenje z ogromno žlico užitka ... to je tisto, kar v življenju šteje ... in te drži v pretoku ... energiji ustvarjalnosti ... in moj bazenček vedenjske kreativnosti je globok, širok in valovit ... 

... z 'desničar ... levičar' želim jaz odraščajoč ptič mladič povedati, da smo kužki levičarji ... in desničarji ... 

... ali si s tem spoznanjem domač ... no, če ti je ta podatek v poplavi vseh pasjeslovnih informacij morda ušel ... ti sedaj postrežem z razkritjem ... 

... in zakaj misliš, da jaz pošteni ptičar mislim, da je za življenje pasjega skrbnika to pomemben podatek ... 

... morda zato, ker je ta moja 'ki se trudi biti šefica' na enem prvih potepov vsa obupana izjavila: "olala Titko Ritko pa ti si desničar" ... in nato je dodala še: "joj joj joj" ... 

... ja ... očitno je to spoznanje ni potisnilo v ekstazo sreče in navdušenja ... 

... pa me ne vprašat' zakaj ... jaz, Tit, se čisto odlično počutim v svoji desničarski ptičarski koži ... 

... ona ... ona ženska pa si je zadala za življenjsko nalogo mene Titaniuma Hudobreka prilagoditi na 'levost' ... ker baje se v tej pasjeslovni vedi zadeve dogajajo malce na levo ... in po levi ... vse je na levi strani ... izjeme so redke ... in "ti Titko Ritko nisi izjema" ... takle imam ... 

... zato, ker je "uradna kinologija leva" ... ali bolj natančno ... ker je: "klasična kinologija je nagnjena na levo" ... se moram jaz ptičar preobraziti v levega ptiča ... 

... in če te zanima kaj pomeni moja 'desnost' ti razkrijem ... 

... enostavno povedano se jaz, Tit, raje ... pogosteje ... non-stop ... vztrajno ... postavljam na desno stran gospe šefice ... ona pa naredi vse, da se na koncu znajdem na levi ... in šele ko sem na levi se odprejo vrata delikatese ... 

... no njena potrpežljivost se že kaže ... sedaj se le še redko 'zmotim' ... ker ne želim zamujati s prehranjevanjem se raje hitro ustavim ob levi ... 

... naprej ... moja 'desničnost' pomeni, da jo prehitevam (, ker imam štiri tace in sem uren) po desni strani ... to jo je spravljalo v pravi obup ... ubogo ženšče se je nekolikokrat skorajda zvrnilo na nos, ko sem se ji znašel pod korakom ... "še vozila se prehitevajo po levi ... Tit lepo prosim ... imej usmiljenje ... leva ..." ... 

... tudi desno stran ceste imam veliko raje ... pa obrnem se najprej v desno ... pa tačka, ki jo prvo potisnem naprej je desna ... 

... skratka ... usoda je želela, da se moja podložnica nauči živeti z desničarjem ... da vadi svoje tehnike 'vodenja desničarskega psa na levi strani sveta' ... 

... in če sem odkrit nama tole prilagajanje kar dobro ratuje ... malo se potrudim jaz ... malo popusti ona ... pa sva v harmoniji ... 

... dragi bralec kaj češ ... takšno je pač življenje ... en velik kompromis med partnerji odnosa ... 

... se nadaljuje ... 

Titanium Hudobrek po levi 

Ljubljana ...

Pozdravljen bralec ... Tit tule ... 

... to, da se včasih nekoliko dlje časa ne oglasim ... ne pomeni, da doma spim in se redim ... ah ... kje pa ... kadar me nekaj časa ne slišiš pomeni samo eno in edino stvar ... da me tale moja ženska (beri: Lenka) toliko štrapacira, da od vsega dogajanja komaj še ptičarsko sapo lovim ... 

... in tako je na mojo starost treh mesecev ženska dobila preblisk, da me osreči z izkušnjo socializacije ... 

... kakor, da ni že vse kar ptič mladič doživljam dovolj socializirano ... ne ... ona misli, da jaz dolgouhi (in sedaj 'dolgonogi') ptičar potrebujem ... kako že ona temu pravi: 'nadgradnjo' ... 

... socializacija pomeni, da postanem družbeno prilagojeno pasje bitje ... jaz, ptičar veliki se moram prilagoditi družbenim zakonitostim ... mejam ... pravilom ... hmmm ... ali ne bi bilo za moj celostni razvoj (in za napredek družbenega okolja) bolje, da se ta družbena scena meni prilagodi ... no ... zamisel pač ... 

... skratka ... da ne dolgovezim ... njene priprave na moje 'vključevanje v družbo' ... 

... naj te potolažim ... doma ni nič pustila (očitno se je nečesa naučila takrat, ko je razen mene in Otte vso opremo doma pozabila) ... 

... s sabo je nosila 'ob-pasno-torbico', plastenko z vodo, vrečkice za moje kakce ... potem je celo študijo naredila o "fleksi ali sledna" ... pasje božanstvo tale moja ženska včasih prav pošteno komplicira ... odločitev "fleksi, da se ne zapletam v sledno" ... nato še oprsnica in ovratnica ... "Otta počakaš doma" ... in hop skozi vrata v širni svet ... 

... moj osebni šofer z velikim mačkom je imel očitno dopust ... peljem se s teto, ki me je pobrala pri prvi družini ... nimam pritožb ... ženska zna vozit ptičarje ... 

... punci nato z omejitvijo varnostnega pasa za mojo ptičarsko varnost poskrbita ... jaz njuno skrbnost seveda nagradim ... s čim ... čudovitim ptičarskim petjem ...

... ampak popustim, ko ugotovim, da je sedež dovolj udoben za raztegovanje ... smrčanje ... in ogledovanje ... 

... tako se jaz Titko Ritko znajdem v Ljubljani ... lahko bi se tudi kje drugje ... pa ženski pravita, da je to pač Ljubljana ... 

... izkrcata me ob vodi s čudno zanimivim vonjem ... me kar vleče in vleče tale smrček ...  moja se namrdne in reče "nutrije' ... uh kako so grozne ... kot nekakšne nadpovprečno velike podgane" ... ne vem kako smrdijo podgane ... ampak tele 'žvali' sem vohljal na daaaleeeč ... 

... najprej sem malo zmeden ... urno najdem travico ... lulanje ... 

... potem pa se končno ustavim ... ritka pade na tla ... gledam ... vohljam zrak ... mimo mene pa cela procesija ... kolesa ... skiroji ... rolerji ... vozički ... pa velikooo ljudi ... in psi ... ja ja ... psi ... tolikooo psov ... 

... pa vsi me gledajo ... "od kod si se pa ti vzel čudo čudno s kratkim repom" ... "ti pa nisi od tu ... te kar nalajam ... ali te samo grdo gledam" ... oooo pasje božanstvo ... v kakšen film sem padel ... 

... in potem ... beri to ... potem se moj film iz trilerja spremeni v romantično komedijo ... a ti veš koga jaz zavohljam ... tisto pikasto punco, ki je bila pri meni na obisku ... ona je tu ... čudovita bela z rjavimi pikami ... pa še tista dva, ki sta me cartljala sta z njo ... podložnika ... 

... olala ... to pa je veselje ... in igranje ... in dirjanje ... užitek ... ptiča mladiča ... igra ... igra ... igra ... sredi Ljubljane ... samo midva ... jaz in ona ... noro ... veselje ... 

... in je trajalo ... če se mene vpraša premalo ... vendar po njihovo dovolj ... ker je treba domov ... 

... no takšen je povezetek socializacije ptiča mladiča ... peljanje, cartljanje, ogledovanje, igranje ... 

... mogoče pa tale moja 'ki se trudi biti šefica' le ni brcnila v temo s tem prilagajanjem družbenim normam ... jaz sem za ponovitev ... 

... se nadaljuje ... 

Jaz Tit in lepa pikasta Ayumi pa služabnik Jernej

Prvič na tečaju

Pozdravljen bralec ... Tit tule ... 

... veš kako pravijo, da tisto, kar te v življenju prvikrat zadane, da tega usodnega udarca nikoli ne pozabiš ...

... saj veš kako to gre ... prva simpatija ... pa prvi poljub ... pa prvi dan v vrtcu ... pa prva poroka ... pa prvi otrok ... 

... Anglež bi nagnil glavo in te vprašal: "ring a bell" ... jaz Titanium Hodobrek pa te s pokončno glavo vprašam: "ti je jasno, kam jaz ptič mladič s tem modrovanjem tačko molim" ... 

... torej sporočiti želim, da je 'prvikrat' pomembno ... da te lahko zaznamuje za vse veke vekov življenja na tej zemlji ... 

... hja ... žalostno, vendar resnično dejstvo pa je, da je moja učitelj'ca zamudila učno uro o pomembnosti velikega 'prvikrat' ... lekcijo o izjemnosti 'prvikrat izkusiti' je gladko prešpricala ... in sram jo naj bo ... 

... kako jaz ptič mladič to vem ... zato, ker sem prvo tečajniško izkušnjo preživel na privezu ... ja ja ... čisto pravilno si prebral ... vse česar sem se na prvi učni uri tega njenega tečaja učil je bilo 'biti tiho in mirno na privezu' ... 

... torej nič glamuroznega ... posebnega ... ona prisega, da se jaz poba učim skozi življenjske situacije ... tečaj bo že še prišel na vrsto ... razlog: "da se naučiš sodelovati v prisotnosti drugih kužkov" ... jejhata ta pasjeslovna modrovanja ...

... ja ja ... tako je to ... poštenega ptiča mladiča na prvi šolski uri ženska omeji na privez ... in to je za njo 'ena izmed najpomembnejših veščin vzgojenega psa' ... ma si moraš misliti ... noro ženšče ... 

... vsi ostali štirinožci so zadovoljno tiščali rite k svojim skrbnikom ... se premikali sem in tja ... pa sedeli ... pa ležali ... pa prihajali na klic ... se prehranjevali ... in igrali ... jaz, Titanium Hudobrek pa sem čepel na privezu ... 

... ampak vse le ni bilo tako črno ... čeprav je na začetku kazalo strašno hudo, da sem kar zavijal od silne bolečine se je zadeva pozneje le obrnila na bolje ... kako ... 

... ona (to je tista moja šefica, ki je še zraven učitelj'ca) je seveda med mojim jadikovanjem mirno modrovala o pasjih zadevah ... oni so jo poslušali ... še kužki niso nasedli mojim žalostinkam ... pa sem si rekel, da takle način že ne bo prava pot do njenega srca (in torbice s hrano) ... in sem se odločil odpočit glasilke ... 

... in tako obsedim ... tiho ... zamišljeno ... in ona pohiti do mene, mi da slastni zalogajček in gre nazaj 'na delo' ... in tako celo druženje ... sem in tja ... tihi Tit dobi poslastico ... umirjen Tit dobi poslastico ... ležeči Tit dobi poslastico ... 

... aaaa ... "ring a bell" ... "ti je jasno, kaj sva počela" ... učil sem se mirno vegetirati na privezu ... 

... in to je bila celotna znanost moje prve učne ure tečaja ... in po njenih besedah sem jo opravil z odliko ... 

... nič ... bom videl kako se bo to tečajniško službovanje ptiča mladiča nadaljevalo ... sporočimj, ko kakšno svežo informacijo pridobim ... 

... se nadaljuje ... 

Ptič mladič počiva Photo: Land of Tails

Nadgradnja odnosa

Pozdravljen bralec ... Titanium tule ... 

... in lepo te prosim ne verjeti vsemu, kar ta moja zapisovalka misli vrže pred tebe ... 

... ona pa 'nadgradnja odnosa' ... kakšna nadgradnja neki ... ženski se je danes malce skisalo ... ne vem kaj ta njena buča študira (očitno ne kaj veliko uporabnega) ... se sprašuješ s čim me je tako razjezila ... kakšno pregreho je storila ... 

... ja na sprehod me je peljala ... nič neobičajnega ... dokler ni že na dobrem delu poti pogruntala, da je ovratnica ptiča mladiča doma ostala ... lepo na kvaču počivala ... 

... ne vem, ali si že kdajj slišal, da se na kakšnem spletnem klepetu baha s tem 'da na Otti ne uporablja nobene opreme' ... to pomeni, da je pozabljiva, šlampasta in vse doma pozabi ... 

... ampak jaz nisem Otta ... jaz sem mladič ptič Titanium Hudobrek, ki potrebuje vzgojo ... in kaj je temelj vzgoje ... preventiva ... lepo te prosim ... kakšna preventiva neki pa je to, če ženska še ovratnice ne natakne na poštenega psa ... 

... skratka, danes sem naredil cel sprehod 'gol' ... to je brez opreme ... dobro, da ima ta ženska še kaj pameti in spominskih celic ... in je vsaj hrano nosila na sebi ... 

... in jaz Tit sem pa že resnično tako navajen, da se ves čas predano vračam k tej moji premikajoči delikatesi ... in jaz vem, da nima samo Otta samozavest serijsko ... ne, tudi ta na dveh nogah jo ima, ker je prepričana, da bo mladiča ptiča spravila skozi sprehod samo s pomočjo pravilne uporabe hrane ... 

... in veš da me je ... celo dooolg sprehod ji je uspel z 'golovratim Titkotom' ... 

... jaz, mladič ptič jo samo prosim, da naj ne bo tako lahkomiselna na kakšnih hujših lokacijah ... takšnih, kjer je skušnjav za mladiča ptiča še več kakor v gozdu ... 

... takle imamo pri nas dragi bralec ... mojo tisti emšo dohiteva ... nato pa si oči maže, da se greva nadgradnje odnosa ... še dobro da mene ni do sedaj kje pozabila ... 

... se nadaljuje ... 

Ubogi golovrati mladič ptič 

    
 

Deževne strategije

Pozdravljen bralec ... Titanium tule ... 

... že nekaj časa se nisva slišala ... smo bili 'terenski' ... tako pravi zapisovalka mojih prigod ... to ti po domače pomeni, da smo šibali skozi življenje ... ptič mladič sem moral tu in tam kar na zavoro stopiti ... in obe ženski umiriti ... 

... danes ... deževen dan ... čas za umiritev ... in celo moja se trudi počasneje drveti ... zato najde čas za zapis mojih strategij: 'suhe tace po dežju' ... 

... strateška poteza ena ... naredi se majhno pikico ... potisni nos pod dekico ... trdno zatisni očke ... pokrij glavo z ušesi ... in se delaj da smrčiš ... potem se te sočuten skrbnik morda usmili ... in te ne pelje na dež ..  

... jaz Titanium Hudobrek sem se pritajil v pasji spalnici (ja, celo kavč in 'proti-stresno' ležišče sem žrtvoval) ... delal sem se da sem na moč utrujen ... smrčal ... ampak ona nič ... ona ni v kategoriji 'sočuten skrbnik' ... ona je neka kruta kategorija ... 

... Tit slišim: "Titko dvigni ritko gremo lulat kakat" ... pa kdo hudiča hodi ob tem vremenu ven lulat kakat ... ona ... ne ... ona ima notranje stranišče ... jaz mulc pa češ, da moram na hladno in mokro ... 

... in potem je vztrajala ... prebrala moj trik nevidnosti in neopaznosti in me s svojo "Titko ljubica ..." zvabila ven iz spalnice ... 

... strategija številka dva ... dolgooo stoj na pragu ... da boš še dolgooo suh ... preteguj se ... zahaj ... opazuj svet okoli sebe ... čakaj do zadnjega trenutka ... tistega, ko je rep v nevarnosti ... šele potem naredi usodni korak ... zapusti notranji prostor ... in se predaj usodi ... 

... strategija številka tri ... spusti sidro na predpražniku ... pod nadstreškom ... in sedi ... meditiraj ... dokler te ne prebudi: "ajde ptičarji ... pa ja da ste lovski psi ... kaj mislite, da divjad ne kolovrati po dežju ... ajde ajde vojska ptičarska ..." 

... strategija tri ... neuspešna ... ženska je pritisnila tam kjer boli ... na ptičarski lovski potencial ... aaaa ... tega pa ne gre kar tako lahkomisleno žrtvovati ... zato se zatečem k ... 

... strategiji štiri ... ukriviš telešček (da zaščitiš trebušček pred nasilno vlago), se stisneš čim bolj ob zid hišice (tam je še nekaj suhega) in se po krempeljcih premakneš do garaže ... in hop v garažo ... 

... in jaz mladič ptič lahko kar tu sedaj čepim ... za raziskovanje je dovolj materiala ... mačja družba zagotovljena ... če z nosom potisnem posodo imam celo zalogo žvečilk ... ženska pojdi svojo pot in pozabi name ... ptičarske nagone se da razvijati tudi tule na suhem ... 

... ampak ne "Titko ritko pojdi gremo lulat kakat" ... o pasje božanstvo ... kaj sem se jaz tebi zameril ... takšno vztrajno ženšče ... zakaj že ... ali nisem mogel pasti v naročje bolj ubogljivi človeški duši ... 

... takšni, ki razume pasjo govorico ... ne pa ta moja ... pasja šola, ki razume psa ... da te kap ... daj daj ... ta ženska glava nič ne razume ... najmanj pa mene mladiča ptiča ... ali ne vidi ... ni nuje po lulanju kakanju ... jaz lahko zdržim še ure in ure ... 

... zatečem se k strategiji pet ... urno iz garaže pod krošnjo največje bukve ... tu so tla še sorazmerno suha ... če kar tu lulam in kakam morda (samo morda) me potem pospravi na suho ... 

... in ja ... priden ptič sem ... lulam kakam ... vendar ... saj veš, ker vidiš tole fotko spodaj ... moje strategije je dež stopil ... nobena se ni čisto obnesla, ker sem na koncu končal na sprehodu po gozdu ... 

... in veš kaj je izjavila "bodi vesel, da smo v gozdu, ker je tu občutek dežja manjši" ... solit' naj se gre ta moja ženska ... 

... jaz mladič ptič bom še tuhtal o 'proti-dežnih strategijah' ... in sanjal o suhih tačkah v času dežja ... ne bom se predal ... nekje mora obstajati rešitev zame ... 

... se nadaljuje ... 

Titanium: a me vidiš ... a me vidiš ... 

Stiskanje ...

Pozdravljen bralec ... tu Titanium Hudobrek ... in danes ti zaupam, da sem odvisen ... ne sramujem se priznati ... ja, popolnoma, ultimativno sem odvisen ... 

... od česa ... od stiskanja, pritiskanja svojega ptičarskega telesca k nekomu, ki oddaja toploto ... in če ima še kakšen srčen utrip toliko bolje ... 

... in da boš vedel, da mi včasih ne zadostuje samo tiščanje ... zmota ... ne ... pogosto se pripeti, da splezam in se ugnezdim na to toplo žrtev moje silne ljubezni po bližini ... 

... kako se počutijo žrtve ... ja takle bom rekel ... različno ... 

... tista na dveh nogah se kar topi (dobesedno, ker ji je pošteno vroče, ko se zasidram na njen vrat ... kaj pa čem, če tam oddaja tisto za mladiča ptiča umirjeno, ponavljajoče, ritmično utripanje ... veš takšno, ki te prevrne v sanjski svet ... ki ga jaz ptič mladič noro potrebujem ...) ... 

... zato tista moja podložnica pridno trpi ... pravi, da se gre za mojo dobrobit ... da bom odrasel v velikega, samozavestnega, čustveno stabilnega pasjega možakarja ... hmmm ... bomo videli, če bo takšno spanje res rešilo moj ptičarski svet ... trenutno šteje to, da pri prakticiranju takšnega telesnega položaja neizmerno uživam ... 

... in takšno spanje imenuje najin večerni ritual ... pravilno in strokovno se temu reče: socialno spanje ... ampak pustiva sedaj to znanstveno tolmačenje pasjih spalnih navad (morda, razvad) ... 

... no .... vesel sem, da sva se z žensko brez prepričevanja (z moje strani) sporazumela, da je socialno spanje pomembno za celosten razvoj psa ... tako me je že prvo noč pograbila in odnesla v posteljo ... jaz pa se nisem upiral ... če tako želi, se mladič temu ubogljivo in predano podredi ... 

... ja ... potem pa je tu moja druga žrtev ... tista rjava dirkajoča pošast, ki se odziva na ime Otta ... no ... ta pa nad mojimi plezalnimi podvigi, ki vključujejo njen telešček ni navdušena ... navadno spusti globok glas, ki naj bi ga razumel kot "mladič vstop prepovedan" .. ali "nevarnost naleta na pasje zobe" ali "privatna posest" ali "pozor grizem" ... ampak veš kaj ... jaz se naredim čisto nevednega ... in povrhu še gluhega (moja velika ušesa takrat izgubijo uporabno vrednost) ... jaz kar lezem ... malo, pa še malce ... in na koncu se umestim na godrnjavi rjavi termoforček ... 

... in če sem čisto iskren jaz, Tit, njenemu visočanstvu ptičarici delam gromozansko uslugo ... zakaj ... ker je ona ena takšna zmrznjena gospa ... njo ves čas zebe ... no, tako kot tisto 'šefico' ... še dobro, da imamo toplo pečko, ker dveh hkrati pa res ne morem ogrevati) ... 

... in moja tretja žrtev ... ja seveda ... mačja gospa Lili ... ona je potrpežljiva ... na njo se brez težav naslonim, ko ni nikogar drugega na voljo ... potem pride prav tudi mačji puh ... ta je še ekstra vabljiv ... tako, da se kar malo zadržim, da ga z zobki ne uredim ... moja pravi: "odličen samonadzor" ... hja hja ... draga ženska ... to je tehtanje kaj je v tistem trenutku mladiču ptiču pomembnejše: spanje na mačjem grelcu ali izzivalne igrarije ... če pa ti želiš to imenovati 'samonadzor' tudi izvoli ... saj je samo terminologija ... 

... no ... sedaj veš, da gospodič Tit marljivo, vestno utrjujem, celo nadgrajujem veščino socialnega spanja ... prvič sem jo spoznal med bratci in sestricami ... in da znanje stiskanja, pritiskanja ne izzveni (da bom ljubeč kužek ... kot reče moja) je treba naučeno 'znanje o spanju' utrjevati in nadgrajevati ... enako kot kakšno drugo pasje vedenje ... 

... ampak to so že druge pasje pripovedi ... 

... se nadaljuje ... 

Stiskanje, pritiskanje ali po domače: ptičarsko teženje.

Učenje

Pozdravljen ... Tit tu ... a ti veš, da jaz živim s pasjo učitelj'co ... no ... če si ta podatek zgrešil ... sem ti ga sedaj razkril ... 

... in kaj misliš ... kako je pasjemu nadebudnemu mladičku živeti s tisto, ki misli, da je 'know it all' ... mislim, kar se psov tiče ... 

... ej, dragi moj, pri tejle moji skrbnici je njeno profi ozadje pravi žur ... ona ima prefinjene učne prijeme ... in kar pomeni, da jaz ptičarček Tit sploh ne vem, da se 'učim' ... 

... ona živi po prinicpu: življenje je učenje ... situacije so najbojša učilnica ... 

... skrivnost njenega uspeha ... hja nič posebnega ... ko gremo naokoli se oboroži s številnimi zakladi pasje delikatese ... tiste 'ob-pasne-torbice' so kar premalo ... še v žep kaj spravi ... pa nahrbtnik nosi (in tu ima še dodatno zakladnico igrač) ... ni da ni ... in potem ravna tako, da jaz mladič ptič sploh ne vem, kdaj ona mene uči ... neopazno in skrivnostno je to poučevanje ... 

... jaz nekaj naredim ... ona reče 'ja' (pravi, da označi moje vedenje) ... in potem pride še hrana ... 

... enkrat briket(ki) ... pa drugič kockica posušene govedine (to je navadno takrat, ko naredim nekaj ekstra posebnega ... ko sem od oslička pogledal njo je bila tako srečna ... ubogo ženšče ... da mi je kar tisto dišečo kockico dala in ne samo ene ... ne ... to je kar dajala kakor, da ji viška hodi) ... 

... potem ima tudi takšne sušene piščančje kože ... pa sapnike ... pa ni da ni ... ti povem ... pasji raj na zemlji je hrana pri tej moj učitelj'ci ... že samo zaradi tega se splača z njo družiti ... 

... in kaj misliš katere lekcije so pri njej na sporedu .. 

... če napnem možgančke ugotovim, da nisem še nič slišal o sedi (, čeprav na tečaju pa je nekaj modrovala o teh zadevah ... no mene s tem čisto pri miru pusti) ... tudi da bi moral trebušček dati na tla, ker ona tako hoče ... neee ... to nič ne delam ... 

... a veš kaj pa hoče ... da ne skačem kot konjiček med pripravami večerje ... da ne silim v muce in jim mrščim kožušček, ampak gledam njo ... in enako velja za ljudi ... ja ja ja ... ljudje ... jaz sem zaljubljen v ljudi ... takoj me je prebrala (nič ji ne morem skriti) ... "alala to bo pa delo", je rekla "odnos do ljudi" ... "no vsak pes ima nekaj posebnega v kar moraš vložiti več energije ... Otta je imela divjad ... tale pa očitno ljudi ..." 

... ja, no, z nečim se mora tolažit ... če je imela Otta samo divjad še ne pomeni, da bom imel jaz Tit Veliki Lovec samo ljudi ... alala ... kaj misli, da ne morem imeti zraven silne ljubezni do ljudi še posebno mesto v srcu za divjad pa še kaj bi se našlo ... moj srček je velik ... sposoben epskih ljubezenskih prigod ... 

... in veš kaj ji še velikooo pomeni ... da jo gledam v oči ... ko stojiva, ko hodiva, povsod je navdušena, če se moje očke srečajo z njenimi ... to ji polepša dan ... meni pa napolni trebušček ... in kot pameten ptičarček ji z veseljem ustrežem samo, da je malha polna ... 

... in še nekaj se ji zdi noro pomembno ... da pritečem k njej ... če me kliče ali ne ... vedno me z veseljem sprejme ... navdušena je ... in potem briketki kar dežujejo, občasno tudi kakšne kožice, kockice in podobno ... 

... ja takšno učenje imam jaz majhen trimesečni ptičarček ... ona bi rekla "sodelovanje, odpoklic, samonadzor" in ja ... skoraj bi pozabil ... iskanje ... pardon strokovno: "uporaba nosa" ... in ne samo spontana (takšna, ko zavoham kakšno packarijo) ... neee ... pametna ženska buča pravi, da bi bilo to preveč preprosto ... zato ona želi, da nos uporabim, ko tako 'zahteva' ... hmmm ... 

... kaj iščem ... hrano (različnih vrst) na različnih lokacijah (včasih mi jo tako zagode, da se moram močno truditi ... celo tačke uporabim, trgam karton, pa prevračam skrivališča ... reče: "aktivno iskanje" ... "da vidim kako vztrajen si" ... 

... in veš zakaj še uporabim smrček ... za iskanje ptičarice Otte ... saj ne, da bi se ona izgubila ... problem imam v tem, ker je ona urna kot blisk ... in ji s tacami še ne morem slediti ... zato vklopim nos ... in ne boš verjel ... vedno izberem pravo pot do nje ... 'šefica' se kar petelini s to mojo nosno sposobnostjo ... upam, da ji čez mesec ali dva ne bo žal tega navdušenja ... 

... pa da ne pozabim ... izsledim tudi žoge, igrače in mačke ... igrače že vestno vrnem na njeno dlan ... saj veš, ker se mi splača ... mačke pa raje ne nosim, ker mislim, da ne bi doživel prevelikega navdušenja (ne od mačk in ne od 'tiste, ki želi postati šefica') ... 

... in ja ... še pomena besedice "ne" me je naučila ... to pa sva se prav učila ... ne samo spotoma ... tako v čisto pravi pasjeslovni učilnici sva bila ... pravi, da pošten pes mora razumeti "ne" ... da to ni hec ... in ne, ni zadovoljna samo z 'razumeti ne' ... tudi 'upoštevati ga moram' ... uh ... ta beseda 'moram' je prava nočna mora ... ampak spet ... se splača ... 

... in še nekaj vrlin imam ... popolnoma mirno trpim, ko me opremi z oprsnico ... krtačenje mi paše ... brisanje bi skrajšal, ker se mi navadno mudi na suho in toplo ... ampak potrpim, ker mi pred nos posuje lužo briketkov ... 

... uživam še v dodatnih aktivnostih: ljubčkanju (ali "moj moj Titko"), masaži dlesni in zobk, prenašanju iz točke 'a' na 'b' ... skratka, dam se ji mrcvarit ... kaj pa čem, če sem takšen cartljivec ... 

... no tako, da boš vedel, da s to 'tršico' ni šale ... ona svoje 'poslanstvo' resno vzame ... in tu nič ne pomaga, da sem jaz njen majčken ljubček ... krokodilček ... Titko Ritko ... ne ne ne ... vzgojen je treba bit, tudi če imaš še tako luštno rit ... 

... se nadaljuje ... 

Raziskovalec življenja Titanium Hudobrek

Pevske vaje

Pozdravljen ... tu Tit ... ali kot bi moja dostavljalka hrane rekla 'jokica, stokica' ... pojoči ptičarček ...

... ja ... jaz, Tit Hudobrek sem takšna klepetava pasja duša ... moja t'ršica pravi, da uživam v vokalizaciji čustev ... ne vem, zakaj bi se človek temu čudil, ko pa novodoben trend spodbuja izražanje čustev ... da ne pregoriš ... izgoriš ... zboliš ... 

... posujem se s pepelom ... in globoko sklonim ptičarsko glavo ... priznam, da sem čvekavo, klepetavo pasje otroče ... če sem čisto pasje iskren ... sem morda s to svojo potrebo po glasovnem izrazu celo majčkeno nadležen ... no, čisto mičkeno, drobčkeno ... 

... 'tista, ki upa, da bo šefica' pravi, da kaj takšnega še ni doživela ... hmmm ... potem je pa to moje ječanje res nekaj posebnega, ker ona je okoli psov doživela marsikaj ... ampak takšnega 'pasjega trubadurja' pa še ne ... 

... in da boš vedel posedujem celo paleto glasov ... na začetku najine skupne poti se je 'ta moja' seveda znašla v glasovni temi ... dokaj znano ji je zvenel le kje kakšen ton ... pri večini pa je imela široko odprta ušesa in začuden izraz na obrazu ... 

... še sreča (za njo), da se na moje tožbe ne odziva, ker potem bi bilo še bolj zanimivo ... saj veš ... če bi me za vsak cvileč glasek pogledala ali kakšno rekla bi mislil, da se to oglašanje obrestuje ... da prinaša koristi ... in mojemu pesnjenju ne bi bilo ne konca ne kraja ...

... čeprav, roko na srce, ne vem, kako bi lahko še razširil repertoar, ker je že sedaj obširen ... no ... če bi se moral bi se že znašel ... prepričan pa sem, da ni veliko psov, ki so umetniki takšnega glasovnega izraza kot so ga višje sile podarile meni, ptičarju Titaniumu Hudobreku ... 

... te zanima kdaj se oglašam ... morda bi hitreje končal z naštevanjem, če bi rekel kdaj se ne ... ampak takle imamo pri naši hiši ... jaz se oglašam: med spanjem iščoč ustrezno telesno nastavitev ... lokacija tu ni pomembna ... lahko je pasja počivalnica ali kavč ali pasja postelja ali šeficina postelja ... kadar šefica zamenja pot ... kadar želim mačjo hrano ... kadar ima Otta igračo ... kadar ne vem kaj bi s svojo dušo ... kadar se mi nič ne ljubi ... kadar sem utrujen, da se mi meša ... kadar sem žejen in se mi pot do sklede zdi predolga ... kadar mi je vroče (, ker se s to mojo ne ujameva v temperaturi) ... kadar me zebe (, ker spet se ona odene v oblačila, jaz ubogo pasje ščene pa moram na pol gol po dežju in vetru štrapacirat) ... kadar se mi ne ljubi poiskati rešitev izziva (kako priti do vhodnih vrat, ker še ne morem na visoko stopnico, nizka tj. tista pred visoko pa zahteva, da stopim dva koraka levo) ... kadar me muca grdo gleda ... kadar samo sem ... 

... jaz naravnost občudujem svoj glas ... 

... a vidiš ... kakšen kraval je to pri naši hiši sedaj, ko sem se pojavil jaz, Titanium Hudobrek ... še dobro, da je šefica z leti postala tolerantna in se nič ne razburja ... ona to stojično sprejme in gre naprej početi svoje reči ... 

... takle ... nauk te moje zgodbice ... psi smo tihi in klepetavi ... in jaz sodim v skupino 'čvekoslavov' ... ja morda pa še doživim kakšno posebno slavo ... nikoli ne veš ... pustim življenju njegov tok ... samo višje sile psov vedo kaj je zapisano v moji usodi ... 

... se nadaljuje ... 

Tit vodoodporni cmeravček 

Tipičen moški ... in lulanje ...

Ojla bralec ... Tit tu ... 

... veš kaj je izjavila 'tale moja, ki misli, da je šefica' ... ona je izjavila "Tit, ti si tipičen moški" ... 

... moja dolgouha glava se je nagnila malo levo, pa desno ... debelo sem jo gledal ... nič razumel ... ona pa je hitela v kopalnico ... pridivjala s celo rolo papirnatih brisač ... in pokrila lužo na ploščicah ... 

... in kaj ima to s 'tipičen moški' ... ali to pomeni, da moški, ki smo tipologija za moški spol, lulamo na ploščice v trgovini Pasji svet ... in netipični moški (, ki so po njenih besedah 'ta pravi moški') lulajo ... kam že pač pravi moški lulajo ... 

... kaj ona sedaj misli z lulanjem 'tipičnega moškega' ... ja, nič, mi je razkrila v naslednji izjavi "če te peljem lulat kakat na travico, potem boš tam lulal kakal pa če prekle, sekire in vse vrtno orodje padajo z neba ... jasno ..." ... 

... zunaj ni bilo čisto nič jasno (, zato sem se tudi odločil, da ne bom močil tac na travici ne glede kako fajn pokošena je bila) ... 

... ampak ona je z 'jasno' mislila ... "Tit, poba, razumeš" ... te metafore tipične ženske me spravljajo ob pasjo pamet ... pa kako naj jo razumem, če govori v ugankah ... 

... razumem, pa ne želim slišati ... vendar tale ženska je trmasta ... ti pravim ... grozna je ... tisto lužo je pobrisala, poškropila z dezinfekcijo "da te ne bo zapeljeval vonj v skušnjavo ... bolje da jaz to razkužim" ... me prijela pod rito in hop na mraz in mokroto ... 

... "sedaj bova pa tako dolgo tu hodila, da boš lulal kakal pa če se vsi sosedje zgražajo, da te ubogo siroto s povešenimi uhlji in tresočim teleščkom po dežju mučim ... me ne briga ... lulaj in greva notri ... za nagrado ..." 

... in res ... ona s povodcem (takšnim novim, rdeče črnim ... kakor da bom zaradi fensi povodca kaj bolj motiviran) v roki paradira gor in dol ... vrata toplega doma (pardon: trgovine) ima kar odprta (, da me draži v moji želji po suhoti in toploti) ... in vztraja ... še dobro, da se mi kolesca v možganih (netipičnega moškega) urno vrtijo ... in ugotovijo, da se upirati ne splača, ker se upor z mrzlo ritko plača ... 

... zato se počepnem ... lulam ... in en (dva in tri kar spustim) sem že na toplem ... 

... tako je to ... sobna čistoča se očitno dogaja tudi kadar zunaj dežuje ... 

... kaj pa je mislila s tipičen moški ... ja kaj nek' ... mislila je: 'ni ga čez komot' ... kam teče pač teče ... samo, da je udobno ... če povzamem: 'tipičen moški je za njo 'na komot' ... po liniji najmanjšega upora ... v iskanju bližnjic ... skratka ... obilica superlativov ... 

... no ja ... moja kariera 'tipičnega sobno ne-snažnega' moškega' se je zaključila ... 

... ampak, če me občutek ne moti, bom besedno združbo: "Tit, ti si tipičen moški" še slišal ... samo v malo drugačni dogodivščini ... 

... to bo zanimivo življenje 'tipičnega moškega' ... s tipično zahtevno žensko ... 

... se nadaljuje ... 

Lulanje 'ne-tipičnega moškega'

Tožba deževnih dni ...

Pozdravljen ... oglašam se Tit ... 

... danes je en takšen zaspan dan ... 

... nebo joče ... pa da ne bom tako pesniški zapišem po domače: dežuje ... ali dan je deževen ... neprijeten ... mrzel ... za nikamor ... po ptičarsko: "danes je za en drek dan" ... pa oprosti na izrazoslovju ... 

... vsakdo, ki je vsaj malo seznanjen s ptičarsko dušo mu je kristalno jasno, da se pošteni ptičar vešče izmika dežnim kapljam ... moj kužušček ni ustvarjen za dolgotrajno izpostavljenost vlagi ... jaz imam v genetskem materialu vgrajene manevre 'izmikanje dežju' ... to je poseben kromosom ... ustvarjen od pasjega božanstva za nas kratkodlake kužke ... 

... hja ... hvaležen bi bil, če bi kdo ta znanstvena dejstva sporočil tisti moji mučiteljici ... ona je očitno to učno uro o ptičarjih preskočila ... ker me je danes, mene poštenega mladičkastega ptičarčka Tita, pretentala in mi privoščila vrhunsko letanje, ali bolje plavanje, po širnih poljanah Panonskega morja ... 

... jaz ne vem, kaj za hudiča sem se ji zameril ... pa tako sem glavo potiskal pod dek'co ... spremenil sem se v nepremično gmoto na kavču (delal sem se da sem okrasna blazina) ... muce me niso niti malo ganile (lahko so ležale na meni jaz pa nič ... stojično sem prenašal vlogo mačjega počivalnika) ... pripravljen sem bil prespati celotno dopoldne ... kaj dopoldne ... spal bi do naslednjega sončnega dne ... ženska bi si lahko privoščila pedikuro, manikuro in še masažo za nameček ... celo stroške bi ji kril ... ni da ni ... res, da ne vem kako, ampak to je premlevanje za kakšen drug dan ...  

... ampak ne ... ženščina ... kot bi imela mravlje v riti ... "ajde ptičarji gremo lulat kakat" ... kakšna laž ... 

... vam rečem, da ta ženska ni nič kaj boljša od Otte ... ti dve si zaslužita druga drugo ... letata sem in tja ... to, da sem ptičar ne pomeni, da sem ptič ... morda ima Otta kakšne skrite perutničke, jaz jih zagotovo nimam ... 

... no ... ona: "ajde vojska ptičarska ... gremo lulat, kakat" ... 

... nič lulat kakat ... ne ... cela ura in več sprehoda ... nebo pa neusmiljeno ... 

... najprej se je obetalo še nekaj zabave ... počasi smo tekli ... viharniška Otta je bila itak čisto iz sebe od zadovoljstva in obsedenosti z vonji "pernate divjadi" kot je pametno izjavila tista moja ... 

... iz 'ob-pasne-torbice' je dišalo ... tekal sem, jedel, iskal Otto ... Otta je iskala tiste druge dišave ... vrhunsko ... 

... do trenutka, ko se je nebo odprlo ... in name siroto se je spustil hladen tuš ... dlako sem moral postaviti pokonci, da sem notri ujel nekaj toplote ... v trenutku sem se spremenil v dolgouhega ježa ... apetit se je poslovil ... hrbtenico sem usločil kot najspretnejši jogist ... hodil sem z repkom med nogami ... skorajda me je v križu presekalo ... da ne pišem o jadikovanju (moja je že postala čisto imuna na moje glasovne sposobnosti) ... 

... ona pa nič ... kot da ne brije veter ... kot da me ne zebe ... in se tresem ... in jokcam ... in ne želim jesti ... ona pa "ja domov pa moramo priti Tit ... ne moreš kar tule čepeti kot kup ptičarske nesreče" ... 

... ja hudiča ... a me ne bi pograbila, skrila pod jakno na kateri piše 'waterproof' (in če ne veš to pomeni 'nepremočjivo') in tekla domov ... drugače pa me pestvaš ... pa ljubčkaš ... sedaj pa takšna krutost ... 

... vam povem, da sem ob spoznanju, da me ne bo odrešila utapljanja, pospešil korak ... tako, da je na koncu ona tekla za mano ... nisem jaz tako 'neumen', da ne bi vedel, da hitro premikanje udov pomeni pospešeno približevanje domu, brisački, jedački, pečki ... pa še manj te v rito hladi ... 

... ja, dragi moj bralec ... tale izkušnja z dežjem me je za večno zaznamovala ... nikoli več ne bom isti ptičar ... zaznamovan sem z dežnimi kapljami na veke vekov ... kako me bo le naslednjič prepričala premakniti rit iz toplega doma še ne vem ... ker sem se sedaj naučil, da je bolje dvakrat preveriti situacijo izza šipe ... in se šele potem odločiti in storiti usodni korak ...

... kako se v prihodnosti spoprimem s 'problematiko dežja' gotovo izveš ... sedaj se odpravim usmerjati energijo v manifestacijo toplih dni ... 

... se nadaljuje ...

Trpeči ptičar manifestira tople dni