Vojna napoved

Pozdravljen bralec. Tit tu ... 

... deževna saga še kar vztraja ... in se nadaljuje ... 

... jaz, Titanium Hudobrek in dež tekmujeva ... v vztrajnosti ... meriva moči ... kdo bo prej klonil ... kdo se bo komu priklonil ... morda uklonil ... 

... bom jaz, ptič mladič, sklonil glavo in se vdal dežju ... ali pa se bo ta voda milostno ustavila in mi omogočila živeti ... zaenkrat sva vsak na svojem bregu ... jaz in dež ... nepopustljivo si zreva v oči, žugava in groziva ... 

... moja pravi, da je morda moja trma kriva, da bomo kmalu zrli v Panonsko morje ... tisto, ki je že davno odteklo ... in se sedaj vrača ... zato, ker tako trmarim ... in iščem izgovore, da mi ni treba na plano ... 

... ja tako je to ... nisem se še navadil na mokroto ... ne maram je ... in pika ... 

... dežne kaplje me bodejo ... bolijo ... zastirajo mi pogled ... hladijo mi trebušček ... skratka ... dežja ne maram ... gojim globoko sovraštvo ... 

... pri predzadnji poplavi z neba sem moji šefici pobegnil po hribu domov ... in ja ... nisem razumel besede 'pridi' ... jaz, Tit Pridkana ritka, sem si dovolil besedo gladko preslišati ...

... pa ti veš ... in jaz imam dokaz ... da to besedo izjemno rad slišim ... ampak tokrat ne ... po listju leteče dežne kaplje so delale takšen kraval, da še svojih pasjih misli nisem bil sposoben slišati ... beseda 'pridi' je bila samo oddaljen šepet ... 

... moja dvonožnica sedaj dobro ve, da bo odpoklic dokončno urejen, ko bom ptič mladič v teku zapustil hišni nadstrešek in se pognal za njo v z dežjem prepojen gozd ... eni imajo za skušnjavo srne, drugi muce, tretji ljudi ... jaz mladič ptič pa imam 'suho rit v dežju' ... 

... mislil sem, da bo šefica razumela ... imela usmiljenje do mene 'na suho letečega' ptiča mladiča ... ampak ne ... ona je elegantno (kolikor ji omogočajo nepremočjiva oblačila) prikorakala za mano ... mirno vzela povodec ... me pripela ... in me žrtev dežja peljala na luli kaki po cesti ... 

... ker tam ni listkov, ki vsaj malce zaščitijo mojo rito ... in jaz sem kot kaznjenec korakal ob njej ... po meni pa se je zlivala nebesna reka ... 

... ja takšna je ta moja ... da jo malce zatožim ... da se ti potožim ... 

... no še dobro, da je bil ta dežni pohod po njenih merilih izjemno prilagojen ... beri: kratek ... ona pravi ... bolj 'učna lekcija za ptiča mladiča, da se Lenkinih zahtev ne daje pod ušesa' ... no ... ali sedaj vidiš s kakšno trmasto žensko živim ... ni to življenje pravljica ... 

... še dobro, da je vsak nov dan ponuja možnost novega začetka ... tako se danes zjutraj optimistično postavim pred vrata ... in ko jih odpre ... oooo neeee ... dež ... 

... nočna mora ... gre Titko ritko raje spat ... sanjat sončka, rožice, čebelice ... in ko odprem očke ... možno je, da se sanje udejanijo ... hmmm ... ali pa tudi ne ... ampak fantazirati ni greh ... 

... se nadaljuje ... 

Sonček kod hodiš ... 

Desničar ... levičar ...

Pozdravljen bralec ... Tit tule ... 

... n'č bat' ... s to levo pa desno se nisem spustil v vode politike ... pri meni ptiču mladiču ni tega, da je leva kaj boljša od desne ... mene politične zdrahe kaj malo ... ali bolje ... čisto nič ne zanimajo ... 

... jaz fantič zajemam življenje z ogromno žlico užitka ... to je tisto, kar v življenju šteje ... in te drži v pretoku ... energiji ustvarjalnosti ... in moj bazenček vedenjske kreativnosti je globok, širok in valovit ... 

... z 'desničar ... levičar' želim jaz odraščajoč ptič mladič povedati, da smo kužki levičarji ... in desničarji ... 

... ali si s tem spoznanjem domač ... no, če ti je ta podatek v poplavi vseh pasjeslovnih informacij morda ušel ... ti sedaj postrežem z razkritjem ... 

... in zakaj misliš, da jaz pošteni ptičar mislim, da je za življenje pasjega skrbnika to pomemben podatek ... 

... morda zato, ker je ta moja 'ki se trudi biti šefica' na enem prvih potepov vsa obupana izjavila: "olala Titko Ritko pa ti si desničar" ... in nato je dodala še: "joj joj joj" ... 

... ja ... očitno je to spoznanje ni potisnilo v ekstazo sreče in navdušenja ... 

... pa me ne vprašat' zakaj ... jaz, Tit, se čisto odlično počutim v svoji desničarski ptičarski koži ... 

... ona ... ona ženska pa si je zadala za življenjsko nalogo mene Titaniuma Hudobreka prilagoditi na 'levost' ... ker baje se v tej pasjeslovni vedi zadeve dogajajo malce na levo ... in po levi ... vse je na levi strani ... izjeme so redke ... in "ti Titko Ritko nisi izjema" ... takle imam ... 

... zato, ker je "uradna kinologija leva" ... ali bolj natančno ... ker je: "klasična kinologija je nagnjena na levo" ... se moram jaz ptičar preobraziti v levega ptiča ... 

... in če te zanima kaj pomeni moja 'desnost' ti razkrijem ... 

... enostavno povedano se jaz, Tit, raje ... pogosteje ... non-stop ... vztrajno ... postavljam na desno stran gospe šefice ... ona pa naredi vse, da se na koncu znajdem na levi ... in šele ko sem na levi se odprejo vrata delikatese ... 

... no njena potrpežljivost se že kaže ... sedaj se le še redko 'zmotim' ... ker ne želim zamujati s prehranjevanjem se raje hitro ustavim ob levi ... 

... naprej ... moja 'desničnost' pomeni, da jo prehitevam (, ker imam štiri tace in sem uren) po desni strani ... to jo je spravljalo v pravi obup ... ubogo ženšče se je nekolikokrat skorajda zvrnilo na nos, ko sem se ji znašel pod korakom ... "še vozila se prehitevajo po levi ... Tit lepo prosim ... imej usmiljenje ... leva ..." ... 

... tudi desno stran ceste imam veliko raje ... pa obrnem se najprej v desno ... pa tačka, ki jo prvo potisnem naprej je desna ... 

... skratka ... usoda je želela, da se moja podložnica nauči živeti z desničarjem ... da vadi svoje tehnike 'vodenja desničarskega psa na levi strani sveta' ... 

... in če sem odkrit nama tole prilagajanje kar dobro ratuje ... malo se potrudim jaz ... malo popusti ona ... pa sva v harmoniji ... 

... dragi bralec kaj češ ... takšno je pač življenje ... en velik kompromis med partnerji odnosa ... 

... se nadaljuje ... 

Titanium Hudobrek po levi 

Ljubljana ...

Pozdravljen bralec ... Tit tule ... 

... to, da se včasih nekoliko dlje časa ne oglasim ... ne pomeni, da doma spim in se redim ... ah ... kje pa ... kadar me nekaj časa ne slišiš pomeni samo eno in edino stvar ... da me tale moja ženska (beri: Lenka) toliko štrapacira, da od vsega dogajanja komaj še ptičarsko sapo lovim ... 

... in tako je na mojo starost treh mesecev ženska dobila preblisk, da me osreči z izkušnjo socializacije ... 

... kakor, da ni že vse kar ptič mladič doživljam dovolj socializirano ... ne ... ona misli, da jaz dolgouhi (in sedaj 'dolgonogi') ptičar potrebujem ... kako že ona temu pravi: 'nadgradnjo' ... 

... socializacija pomeni, da postanem družbeno prilagojeno pasje bitje ... jaz, ptičar veliki se moram prilagoditi družbenim zakonitostim ... mejam ... pravilom ... hmmm ... ali ne bi bilo za moj celostni razvoj (in za napredek družbenega okolja) bolje, da se ta družbena scena meni prilagodi ... no ... zamisel pač ... 

... skratka ... da ne dolgovezim ... njene priprave na moje 'vključevanje v družbo' ... 

... naj te potolažim ... doma ni nič pustila (očitno se je nečesa naučila takrat, ko je razen mene in Otte vso opremo doma pozabila) ... 

... s sabo je nosila 'ob-pasno-torbico', plastenko z vodo, vrečkice za moje kakce ... potem je celo študijo naredila o "fleksi ali sledna" ... pasje božanstvo tale moja ženska včasih prav pošteno komplicira ... odločitev "fleksi, da se ne zapletam v sledno" ... nato še oprsnica in ovratnica ... "Otta počakaš doma" ... in hop skozi vrata v širni svet ... 

... moj osebni šofer z velikim mačkom je imel očitno dopust ... peljem se s teto, ki me je pobrala pri prvi družini ... nimam pritožb ... ženska zna vozit ptičarje ... 

... punci nato z omejitvijo varnostnega pasa za mojo ptičarsko varnost poskrbita ... jaz njuno skrbnost seveda nagradim ... s čim ... čudovitim ptičarskim petjem ...

... ampak popustim, ko ugotovim, da je sedež dovolj udoben za raztegovanje ... smrčanje ... in ogledovanje ... 

... tako se jaz Titko Ritko znajdem v Ljubljani ... lahko bi se tudi kje drugje ... pa ženski pravita, da je to pač Ljubljana ... 

... izkrcata me ob vodi s čudno zanimivim vonjem ... me kar vleče in vleče tale smrček ...  moja se namrdne in reče "nutrije' ... uh kako so grozne ... kot nekakšne nadpovprečno velike podgane" ... ne vem kako smrdijo podgane ... ampak tele 'žvali' sem vohljal na daaaleeeč ... 

... najprej sem malo zmeden ... urno najdem travico ... lulanje ... 

... potem pa se končno ustavim ... ritka pade na tla ... gledam ... vohljam zrak ... mimo mene pa cela procesija ... kolesa ... skiroji ... rolerji ... vozički ... pa velikooo ljudi ... in psi ... ja ja ... psi ... tolikooo psov ... 

... pa vsi me gledajo ... "od kod si se pa ti vzel čudo čudno s kratkim repom" ... "ti pa nisi od tu ... te kar nalajam ... ali te samo grdo gledam" ... oooo pasje božanstvo ... v kakšen film sem padel ... 

... in potem ... beri to ... potem se moj film iz trilerja spremeni v romantično komedijo ... a ti veš koga jaz zavohljam ... tisto pikasto punco, ki je bila pri meni na obisku ... ona je tu ... čudovita bela z rjavimi pikami ... pa še tista dva, ki sta me cartljala sta z njo ... podložnika ... 

... olala ... to pa je veselje ... in igranje ... in dirjanje ... užitek ... ptiča mladiča ... igra ... igra ... igra ... sredi Ljubljane ... samo midva ... jaz in ona ... noro ... veselje ... 

... in je trajalo ... če se mene vpraša premalo ... vendar po njihovo dovolj ... ker je treba domov ... 

... no takšen je povezetek socializacije ptiča mladiča ... peljanje, cartljanje, ogledovanje, igranje ... 

... mogoče pa tale moja 'ki se trudi biti šefica' le ni brcnila v temo s tem prilagajanjem družbenim normam ... jaz sem za ponovitev ... 

... se nadaljuje ... 

Jaz Tit in lepa pikasta Ayumi pa služabnik Jernej