Pozdravljen bralec ... oglašam se Tit ...
... ni mi čisto jasno kaj ta moja dvonožna podložnica razmišlja ... ampak to, da se zadnje dni velikokrat za glavo drži kaže na to, da nekaj ji čisto jasno le ni ...
... ljube višje sile ... jaz Tit Mul'c mislim, da vem kje in kaj je vzrok tega njenega nenadnega glavobola ...
... dogaja se namreč na vedno isti lokaciji ... in ker se ptiči mladiči in še vsi ostali kužki učimo tudi prostorsko ... kar po domače pomeni, da vedenje povežemo tudi z lokacijo na kateri se vi, preljubi skrbniki, na našo aktivnost odzovete ...
... aha ... ob tej bukvi se je prijela za glavo .... pomeni, da tisto, kar sem v bližini drevesa počenjal v njenem skrbniškem čustvenem življenju izzove reakcijo ... iz česar sledi zaključek, da je moje vedenje nekako pomembno ...
... in tale moja 'deklica za vse' se sedaj ob številnih bukvah, hrastih, grmičkih za srce drži ... široko odprta usta drži ... oči na peclje dobi ... in na koncu zazveni "Tit ... priiiidiii ..." ...
... ja nič ... ženska je naivno mislila, da se bom nje, amaterke v lovu, vse življenje za hlače držal (za 'kiklo' se je pač ne morem, ker je njena garderoba še ni ugledala) ...
... da bom njena beba ... ljubček nedolžen, ki se bom gozdnih živalic bal ...
... oj ženska ... zbudi se ... Titanium Hudobrek sem vendar potomec lovskih psov ... ali si ta zapis na rodovniku zgrešila (pa tako si ga po rokah vlačila) ... a ti ne veš, da je moja mami Resa Hudobrek in oči Alin Krebil in da imata pod imeni zapisane nekakšne črke in številke ...
... eeee ... to niso nadnaravne kode ... ne to so tudi lovski dosežki ... torej sta mama in ata lovska psa ... in ti pričakuješ, da bom jaz nedolžna sirota ...
... eeee ... draga moja ', ki si predstavljaš, da si šefica' ... pomota ... pomota ... velika zmota ...
... Titanium Hudobrek sem ugotovil, da med bukvami, hrasti, grmi in grmički, stezicami in borovnicami diši, diši ... oh kako noro diši ... po divjadi ... srnice, pa srnjački, pa kakšna košuta, pa lisica, pa zajec ... eeee ... draga moja ni da ni ...
... moj mali repček se tako na hitro premika v vseh vonjskih užitkih, da ti je lahko takoj jasno kaj sledim ...
... ja ... in na sledi znam tudi lajati ... od samega užitka ... pa verjetno še zato, da da me ti lažje najdeš ... mislim, da urno tečeš za mano v pravo smer ... in ne kar nekam v tri dni, ker ti narava take vonjske sposobnosti podarila ni ...
... in jaz, Tit Veliki Lovec imam načrt ... moja naloga je nos na tla, rep v zrak pa hojla za vonjem, nato ti, podložnica izza mene lomastiš in lomiš veje, da divjad z veseljem skaklja ...
... Otta pa v zasedi počaka (zato, ker si je naučila tolikšnega samonadzora, da se še premakne ne) in bo plen nato prestregla ter ga zadržala do mojega prihoda ...
... a praviš, da se ne strinjaš ... lej draga moja šefica ... če pa ti logističen načrt mene ptičarja ne ustreza ... ja nič ... se bo pa potrebno spet v učenje zapoditi ... in mene velikega, urnega, vztrajnega Titaniuma Hudobreka podučiti, da se ptičarskega nosa ne sme brezglavo in vihravo v družbeno nesprejemljive situacije zapoditi ...
... da bodo moji lovski podvigi doživeli razcvet in sprejemanje pod točno določenimi pogoji ... in ne vsepovprek ...
... no tako, dragi bralec ... sedaj si obveščen, da je nagon odprl oči, se lenobno pretegnil, otresel zakrnelost in udaril na plan ... tale lovska odisejada se je šele pričela ... je v povojih pa že noro silovito brca, se dere in kriči ...
... tako, da lahko v prihodnje pričakuješ še številne lovske prigode ptiča odraščajočega mladiča ... in njegove za lov nevešče dvonožnice ... hmmm ... le kdo bo koga spreobrnil ...
... se nadaljuje ...
 |
| Titanium Hudobrek v lovskem počutju |
Ni komentarjev:
Objavite komentar