... pomeni, da bi bilo
preprosteje bi bilo živeti samozadostno in si prihraniti skrbi, trenutke žalosti, izgube, solze odhodov 😥 ...
včasih bi bilo takšno življenje zaščita pred bolečino, ki jo dogodki brez izjeme prinašajo s sabo ...
.... preprosto, ne uideš jim ... človeško zemeljsko bivanje je mozaik raznoterih učnih lekcij ... in nekatere
hudičevo bolijo ... in pred tem brezupom, praznino bolečine se želim občasno skriti, pobegniti ...
zato se sprašujem, ali ne bi bilo preprosteje samo biti ... samemu sebi zadostno živeti ... sam(otno) ...
Ja ... nedvomno je preprosteje ostati čustveno nevezan na mucko, ki vadi lastno neodvisnost ...
ali na psa, ki se vedno poslovi mnogo prezgodaj ... ali na minljivost otroka, ki odraste in zaživi neodvisno bivanjsko izkšnjo ...
Ja ... že ... odtujen bolečini morda nekako uideš, ali pa tudi ne ...
... ker te nato boli samota, zapuščenost in doživljaš nekakšno drugačno obliko izgube ...
izgube tistega, kar te dela človeka ... izgubiš čustven svet, toplino, veselje, radost, objeme, tople kužuhe,
vlažne oči, nasmejana lička, mehke tačke ...
Ne, bolečini ne uideš ...
bolečina je del življenjskega cikla, tudi zato da bolj ceniš čudovite trenutke, da si jih za večno vtisneš v
srce in jih prenašaš s sabo kakor največji zaklad ...
bolečina je zdrava, saj napoveduje srečo, veselje, sijaj, nasmeh ... upanje na nov mogočen val ljubezni ...
Ja, raje izberem bolečino izgube, kakor praznino čustvenega niča.
Ni komentarjev:
Objavite komentar